“V \u010dasu, ko se Dravske elektrarne Maribor pripravljajo na izgradnjo ribje steze za omogo\u010danje prehoda vodnega \u017eivlja iz struge Drave za jezom v Markovcih v Ptujsko jezero, je \u010das, da razmislimo tudi o revitalizaciji potoka Kr\u010dna voda, ki ga najdemo med bre\u0161ko in Turni\u0161ko studen\u010dnico, mnogi pa zanj niti ne vedo ve\u010d,” poziva Anton Koro\u0161ec, videmski rojak, danes \u017eivi v Mariboru, ki se doma\u010de pokrajine, danes jo varuje Natura 2000, spominja prav po vodi in nekdanji biotski raznovrstnosti. Naravno bogastvo, ki propada “Danes je od tistega naravnega bogastva iz moje mladosti, ki sva jo delila s pisateljem in novinarjem Francetom Forstneri\u010dem, ostalo resni\u010dno malo. Po tej na\u0161i pokrajini vodi kulturno-turisti\u010dna Sraka\u010deva pot, poimenovana po Forstneri\u010devem literarnem delu, v resnici je ta svet mo\u010dno degradiran.V preteklosti so ga osiroma\u0161ile gradnja farme v Dra\u017eencih, Ptujskega jezera, regulacija Polskave, svoje so naredile obse\u017ene melioracije, vse to je uni\u010dilo nekdaj bogato in pestro \u017eivalsko in rastlinsko raznovrstnost,” razlaga Koro\u0161ec med sprehodom ob strugi Kr\u010dne vode. “Iz mozaika njiv, travnikov, jel\u0161evih gozdi\u010dkov in zamo\u010dvirjenih bre\u017ein Kr\u010dne vode je ostal le kake tri kilometre dolg in 20 do 40 metrov \u0161irok pas bre\u017ein nekdanjega potoka, ki je dobival vodo iz posameznih izvirov podtalnice. Kr\u010dna voda se pod ribogojnico Berlek izliva v Turni\u0161ko studen\u010dnico, malo ni\u017eje, tam pri Vidmu, se jima pridru\u017ei \u0161e Bre\u0161ka studen\u010dnica in skupaj se po dobrih \u0161tirih kilometrih izlivajo v reko Dravinjo, ta pa se kmalu zatem zliva v staro strugo Drave,” opisuje Koro\u0161ec, ki je prepri\u010dan, da bi bilo mogo\u010de Kr\u010dno vodo re\u0161iti \u017ee z nekaj dobre volje. Nekaj sto metrov povezave “Kr\u010dna voda je danes mrtev potok, v njem ni ve\u010d \u017eivljenja, v\u010dasih pa je bilo v njem polno rib pa \u017eab, tod so gnezdile ptice, zaradi intenzivnega kmetovanja in ker je vode v potoku vse manj, je ta vse bolj onesna\u017eena, struga je zamuljena. Najprej bi bilo treba poskrbeti za tovrstno o\u010di\u0161\u010denje, potem pa iz Ptujskega jez<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
“V \u010dasu, ko se Dravske elektrarne Maribor pripravljajo na izgradnjo ribje steze za omogo\u010danje prehoda vodnega \u017eivlja iz struge Drave za jezom v Markovcih v Ptujsko jezero, je \u010das, da razmislimo tudi o revitalizaciji potoka Kr\u010dna voda, ki ga najdemo med bre\u0161ko in Turni\u0161ko studen\u010dnico, mnogi pa zanj niti ne vedo ve\u010d,” poziva Anton Koro\u0161ec, videmski rojak, danes \u017eivi v Mariboru, ki se doma\u010de pokrajine, danes jo varuje Natura 2000, spominja prav po vodi in nekdanji biotski raznovrstnosti. Naravno bogastvo, ki propada “Danes je od tistega naravnega bogastva iz moje mladosti, ki sva jo delila s pisateljem in novinarjem Francetom Forstneri\u010dem, ostalo resni\u010dno malo. Po tej na\u0161i pokrajini vodi kulturno-turisti\u010dna Sraka\u010deva pot, poimenovana po Forstneri\u010devem literarnem delu, v resnici je ta svet mo\u010dno degradiran.V preteklosti so ga osiroma\u0161ile gradnja farme v Dra\u017eencih, Ptujskega jezera, regulacija Polskave, svoje so naredile obse\u017ene melioracije, vse to je uni\u010dilo nekdaj bogato in pestro \u017eivalsko in rastlinsko raznovrstnost,” razlaga Koro\u0161ec med sprehodom ob strugi Kr\u010dne vode. “Iz mozaika njiv, travnikov, jel\u0161evih gozdi\u010dkov in zamo\u010dvirjenih bre\u017ein Kr\u010dne vode je ostal le kake tri kilometre dolg in 20 do 40 metrov \u0161irok pas bre\u017ein nekdanjega potoka, ki je dobival vodo iz posameznih izvirov podtalnice. Kr\u010dna voda se pod ribogojnico Berlek izliva v Turni\u0161ko studen\u010dnico, malo ni\u017eje, tam pri Vidmu, se jima pridru\u017ei \u0161e Bre\u0161ka studen\u010dnica in skupaj se po dobrih \u0161tirih kilometrih izlivajo v reko Dravinjo, ta pa se kmalu zatem zliva v staro strugo Drave,” opisuje Koro\u0161ec, ki je prepri\u010dan, da bi bilo mogo\u010de Kr\u010dno vodo re\u0161iti \u017ee z nekaj dobre volje. Nekaj sto metrov povezave “Kr\u010dna voda je danes mrtev potok, v njem ni ve\u010d \u017eivljenja, v\u010dasih pa je bilo v njem polno rib pa \u017eab, tod so gnezdile ptice, zaradi intenzivnega kmetovanja in ker je vode v potoku vse manj, je ta vse bolj onesna\u017eena, struga je zamuljena. Najprej bi bilo treba poskrbeti za tovrstno o\u010di\u0161\u010denje, potem pa iz Ptujskega jez<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n