Kot prva je Slovenijo \u017ee dan po osamosvojitvi, 26. junija 1991, priznala sosednja Hrva\u0161ka, s katero sta se osamosvojili na isti dan. V drugi polovici leta so sledile \u0161e nekatere dr\u017eave naslednice nekdanje Sovjetske zveze.<\/p>\n
Islandija, \u0160vedska in Zvezna republika Nem\u010dija so Slovenijo priznale 19. decembra 1991. Slednja je na ta dan sicer sprejela le sklep o priznanju, ki je v veljavo stopil 15. januarja 1992.<\/p>\n
Vatikan in San Marino sta Slovenijo priznala 13. oziroma 14. januarja 1992. Prvi prekomorski dr\u017eavi, ki sta priznali novo dr\u017eavo, sta bili Kanada in Avstralija 15. in 16. januarja 1992. Rusija je Slovenijo priznala 14. februarja, 7. aprila 1992 je sledilo \u0161e priznanje ZDA, ki so bile sprva izrazito zadr\u017eane do slovenskega osamosvajanja.<\/p>\n
Za odlo\u010dilno velja priznanje Evropske skupnosti, ki je sledilo brionski deklaraciji. To so sprejeli 7. julija 1991, z njo pa se je kon\u010dala desetdnevna vojna v Sloveniji. To je bil hkrati prvi mednarodni sporazum med Slovenijo in takratno Evropsko skupnostjo.<\/p>\n
Po priznanju Evropske skupnosti so mednarodna priznanja za\u010dela de\u017eevati in do avgusta 1992 je Slovenijo priznalo \u017ee 92 dr\u017eav. Danes ima Slovenija diplomatske stike z ve\u010d kot 180 dr\u017eavami po svetu in je \u010dlanica ve\u010dine mednarodnih organizacij.<\/p>\n
\u017de marca 1992 je za\u010dela delovati kot polnopravna \u010dlanica Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, dana\u0161nje Ovse.<\/p>\n
V ZN je bila Slovenija kot prva nekdanja jugoslovanska republika sprejeta maja 1992, leto kasneje je postala \u010dlanica Sveta Evrope, pa tudi Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. V Nato je bila sprejeta konec marca 2004, mesec kasneje, 1. maja 2004, pa je postala \u0161e \u010dlanica EU. Nazadnje je leta 2010 vstopila v Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD).<\/p>\n
Prav v\u010dlanitev v evroatlantske integracije je bila ve\u010d kot desetletje po osamosvojitvi poglavitni cilj slovenske zunanje politike, dr\u017eava pa je na tej poti naletela tudi na nekaj ovir. Pridru\u017eevanje EU je sprva ovirala Italija, v Nato pa Slovenija ni bila povabljena v prvem valu \u0161iritve, kar je povzro\u010dilo nekaj razo\u010daranja.<\/p>\n
A dejstvo je, da je Sloveniji kljub opozorilom z ve\u010d strani v \u010dasu osamosvajanja v zgolj nekaj mesecih uspelo dose\u010di mednarodno priznanje. Od vsega za\u010detka je u\u017eivala podporo nekaterih dr\u017eav – v prvi vrsti Nem\u010dije in sosednje Avstrije ter Vatikana – sicer pa je bila svetovna politika do osamosvojitve jugoslovanske republike zadr\u017eana.<\/p>\n
Kot je za STA lani pred 25. obletnico osamosvojitve pojasnil zgodovinar Bo\u017eo Repe, je takrat prakti\u010dno celotna mednarodna skupnost nasprotovala razpadu Jugoslavije – deloma zato, ker so diplomati \u0161e razmi\u0161ljali v obrazcih bipolarnega sveta, \u0161e bolj pa zato, ker je obstajala bojazen, da bo krvavemu razpadu Jugoslavije sledil \u0161e bolj krvav razpad Sovjetske zveze z nepredvidljivimi posledicami, saj je imela ta tudi jedrsko oro\u017eje.<\/p>\n
Za priznanje je bilo klju\u010dno stali\u0161\u010de Badinterjeve komisije, objavljeno konec leta 1991, ki je ugotovila, da je Jugoslavija razpadla in da ni \u0161lo za odcepitve posameznih republik, v mnenju \u0161tevilka 7 pa je predlagala, naj Evropska skupnost prizna Slovenijo.<\/p>\n
Kot je decembra za STA povedal prvi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, ima prav Badinterjeva komisija “velike zasluge za to, da je Slovenija postala relativno hitro neodvisna in mednarodno priznana dr\u017eava”.<\/p>\n
Sloveniji so na roko \u0161le tudi mednarodne okoli\u0161\u010dine, kot je bila zdru\u017eitev Nem\u010dije, ki so ji bile po Repetovi oceni nekatere druge dr\u017eave glede priznanja Slovenije pripravljene popustiti na ra\u010dun razli\u010dnih koncesij pri zdru\u017eevanju.<\/p>\n
Po vstopu v EU je Slovenija leta 2007 kot prva med dr\u017eavami iz t. i. velikega vala \u0161iritve uvedla evro, konec istega leta pa postala \u0161e \u010dlanica schengenskega obmo\u010dja.<\/p>\n
Zunanje ministrstvo bo 25. obletnico mednarodnega priznanja Slovenije v petek obele\u017eilo z okroglo mizo in odprtjem dokumentarne razstave.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Petnajstega januarja bo minilo 25 let, od kar je takratna Evropska skupnost, predhodnica dana\u0161nje EU, priznala Slovenijo. To je bila prelomnica pri vklju\u010devanju dr\u017eave v mednarodno skupnost, sledila so priznanja \u0161e drugih dr\u017eav in \u017ee maja istega leta je bila Slovenija sprejeta v ZN.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":188674,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[5645,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n