4. aprila je mednarodni dan ozave\u0161\u010danja o nevarnosti min, na Pre\u0161ernovem trgu pa bodo med 14. in 16. uro mimoido\u010di vihali hla\u010dnice, s \u010dimer simbolno posodijo svojo nogo \u017ertvam min, izrazijo solidarnost in se pridru\u017eujejo mednarodnim aktivnostim za svet brez min. Na Pre\u0161ernovem trgu bodo tudi strokovnjaki za protiminsko dejavnost spoznavajo problematiko min in eksplozivnih ostankov vojne, dru\u017eenje pa bodo popestrili raper Zlatko, komik Bo\u0161tjan Gorenc \u2013 Pi\u017eama in improliga\u0161ka skupina \u0160ilarji gimnazije Jo\u017eeta Ple\u010dnika Ljubljana. Pod pozivom je podpisana ustanova ITF, ki jo je ustanovila slovenska vlada in ki od leta 1998 odpravlja post-konfliktne posledice, vklju\u010dujo\u010d odstranjevanje min in eksplozivnih sredstev in deluje predvsem na podro\u010dju JV Evrope in tudi v drugih prizadetih regijah po svetu. Sporo\u010dajo, da protipehotne mine in eksplozivni ostanki vojne \u0161e vedno vsako leto zahtevajo preko 3.000 novih \u017ertev v ve\u010d kot 60 dr\u017eavah in na prizadetih ozemljih ovirajo proces pokonfliktne obnove. Protipehotne mine se po podatkih ustanove kljub naporom mednarodne skupnosti \u0161e vedno proizvajajo in uporabljajo. Leta 2014 je po vsem svetu \u017eivljenje izgubilo ali bilo zaradi protipehotnih min in ostalih eksplozivnih ostankov vojne po\u0161kodovanih 3.678 ljudi, kar je 12 odstotkov ve\u010d ve\u010d kot leta 2013. “Prizadete dr\u017eave ne morejo \u010dakati na politi\u010dne re\u0161itve, protiminske aktivnosti so potrebne takoj, saj le tako lahko obvarujemo \u017eivljenja in omogo\u010dimo pogoje za vse ostale humanitarne in kasneje razvojne aktivnosti, kar je \u0161e posebej pere\u010d problem oboro\u017eenih spopadov denimo v Siriji, Iraku ali Afganistanu. Ves \u010das se odpirajo nova \u017eari\u0161\u010da, ki potrebujejo na\u0161o pomo\u010d. Obenem pa so minsko najbolj onesna\u017eene dr\u017eave tudi v na\u0161i neposredni sose\u0161\u010dini. Bosna in Hercegovina, Hrva\u0161ka in tudi ostale dr\u017eave jugovzhodne Evrope \u0161e vedno niso popolnoma varne,” razmi\u0161lja veleposlanik Damjan Bergant, direktor ITF.Slovenija<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
4. aprila je mednarodni dan ozave\u0161\u010danja o nevarnosti min, na Pre\u0161ernovem trgu pa bodo med 14. in 16. uro mimoido\u010di vihali hla\u010dnice, s \u010dimer simbolno posodijo svojo nogo \u017ertvam min, izrazijo solidarnost in se pridru\u017eujejo mednarodnim aktivnostim za svet brez min. Na Pre\u0161ernovem trgu bodo tudi strokovnjaki za protiminsko dejavnost spoznavajo problematiko min in eksplozivnih ostankov vojne, dru\u017eenje pa bodo popestrili raper Zlatko, komik Bo\u0161tjan Gorenc \u2013 Pi\u017eama in improliga\u0161ka skupina \u0160ilarji gimnazije Jo\u017eeta Ple\u010dnika Ljubljana. Pod pozivom je podpisana ustanova ITF, ki jo je ustanovila slovenska vlada in ki od leta 1998 odpravlja post-konfliktne posledice, vklju\u010dujo\u010d odstranjevanje min in eksplozivnih sredstev in deluje predvsem na podro\u010dju JV Evrope in tudi v drugih prizadetih regijah po svetu. Sporo\u010dajo, da protipehotne mine in eksplozivni ostanki vojne \u0161e vedno vsako leto zahtevajo preko 3.000 novih \u017ertev v ve\u010d kot 60 dr\u017eavah in na prizadetih ozemljih ovirajo proces pokonfliktne obnove. Protipehotne mine se po podatkih ustanove kljub naporom mednarodne skupnosti \u0161e vedno proizvajajo in uporabljajo. Leta 2014 je po vsem svetu \u017eivljenje izgubilo ali bilo zaradi protipehotnih min in ostalih eksplozivnih ostankov vojne po\u0161kodovanih 3.678 ljudi, kar je 12 odstotkov ve\u010d ve\u010d kot leta 2013. “Prizadete dr\u017eave ne morejo \u010dakati na politi\u010dne re\u0161itve, protiminske aktivnosti so potrebne takoj, saj le tako lahko obvarujemo \u017eivljenja in omogo\u010dimo pogoje za vse ostale humanitarne in kasneje razvojne aktivnosti, kar je \u0161e posebej pere\u010d problem oboro\u017eenih spopadov denimo v Siriji, Iraku ali Afganistanu. Ves \u010das se odpirajo nova \u017eari\u0161\u010da, ki potrebujejo na\u0161o pomo\u010d. Obenem pa so minsko najbolj onesna\u017eene dr\u017eave tudi v na\u0161i neposredni sose\u0161\u010dini. Bosna in Hercegovina, Hrva\u0161ka in tudi ostale dr\u017eave jugovzhodne Evrope \u0161e vedno niso popolnoma varne,” razmi\u0161lja veleposlanik Damjan Bergant, direktor ITF.Slovenija<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n