Ameri\u0161ka vesoljska agencija Nasa je v ponedeljek sporo\u010dila, da je v 82. letu starosti zaradi zdravstvenih te\u017eav umrl Gene Cernan, zadnji astronavt, ki je stopil na Luno oziroma ki je 14. decembra 1972 kot zadnji zapustil zemljin satelit. Cernan je bil poveljnik misije Apollo 17, ki je opravila zadnji pristanek na Luni. Skupaj s Harrisonom Schmittom in Ronaldom Evansom so 8. decembra istega leta z raketo saturn odleteli v vesolje, kar je bila prva no\u010dna izstrelitev s \u010dlove\u0161ko posadko v zgodovini Nase. Evans je ostal v plovilu, ki je kro\u017eilo okrog Lune, Cernan in geolog Schmitt pa sta pristala na tleh. Na Luni sta ostala tri dni, od tega na povr\u0161ini 22 ur. Pred potjo domov sta nabrala za okoli 100 kilogramov Luninih kamnov. Zadnji se je po lestvi v lunarno plovilo povzpel Cernan, ki je ob tem izjavil: “Odhajamo, kot smo pri\u0161li in \u010de Bog da, se bomo vrnili z mislijo na mir in upanje za vse \u010dlove\u0161tvo.” Pred odhodom je \u0161e v Lunino povr\u0161ino zarisal inicialke svoje h\u010dere Terese. Cernan, ki se je zavedal, da bo obiskovanja Lune za nekaj let ali ve\u010d konec, je kasneje povedal, da je dolgo \u010dasa tuhtal, kaj bi ob tej prilo\u017enosti povedal, da se vsaj pribli\u017ea slavni izjavi prvega \u010dloveka na Luni Neila Armstronga, ki je leta 1969 dejal, da je to majhen korak za \u010dloveka, vendar velik korak za \u010dlove\u0161tvo. Armstrong je umrl leta 2012. Cernan se je rodil leta 1934 v Chicagu, leta 1956 pa je na univerzi Indiane kon\u010dal \u0161tudij za elektro in\u017eenirja. Nasa ga je izbrala za vesoljski program oktobra leta 1963 kot mornari\u0161kega pilota. Tri leta kasneje je pilotiral misijo gemini 9 in se kot drugi Ameri\u010dan sprehodil po vesolju. Sprehod je bil poln te\u017eav in Cernan je komajda pre\u017eivel vrnitev v vesoljsko plovilo, pri \u010demer je zaradi intenzivnega znojenja v dveh urah shuj\u0161al za kar \u0161est kilogramov. Leta 1969 se je znova podal v vesolje z misijo apollo 10, ki je bila predhodnica za Armstrongov pristanek na Luni in Cernan se je kasneje \u0161alil, da je narisal ka\u017eipot zanj. Po letu 1973 se je pogajal s S<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ameri\u0161ka vesoljska agencija Nasa je v ponedeljek sporo\u010dila, da je v 82. letu starosti zaradi zdravstvenih te\u017eav umrl Gene Cernan, zadnji astronavt, ki je stopil na Luno oziroma ki je 14. decembra 1972 kot zadnji zapustil zemljin satelit. Cernan je bil poveljnik misije Apollo 17, ki je opravila zadnji pristanek na Luni. Skupaj s Harrisonom Schmittom in Ronaldom Evansom so 8. decembra istega leta z raketo saturn odleteli v vesolje, kar je bila prva no\u010dna izstrelitev s \u010dlove\u0161ko posadko v zgodovini Nase. Evans je ostal v plovilu, ki je kro\u017eilo okrog Lune, Cernan in geolog Schmitt pa sta pristala na tleh. Na Luni sta ostala tri dni, od tega na povr\u0161ini 22 ur. Pred potjo domov sta nabrala za okoli 100 kilogramov Luninih kamnov. Zadnji se je po lestvi v lunarno plovilo povzpel Cernan, ki je ob tem izjavil: “Odhajamo, kot smo pri\u0161li in \u010de Bog da, se bomo vrnili z mislijo na mir in upanje za vse \u010dlove\u0161tvo.” Pred odhodom je \u0161e v Lunino povr\u0161ino zarisal inicialke svoje h\u010dere Terese. Cernan, ki se je zavedal, da bo obiskovanja Lune za nekaj let ali ve\u010d konec, je kasneje povedal, da je dolgo \u010dasa tuhtal, kaj bi ob tej prilo\u017enosti povedal, da se vsaj pribli\u017ea slavni izjavi prvega \u010dloveka na Luni Neila Armstronga, ki je leta 1969 dejal, da je to majhen korak za \u010dloveka, vendar velik korak za \u010dlove\u0161tvo. Armstrong je umrl leta 2012. Cernan se je rodil leta 1934 v Chicagu, leta 1956 pa je na univerzi Indiane kon\u010dal \u0161tudij za elektro in\u017eenirja. Nasa ga je izbrala za vesoljski program oktobra leta 1963 kot mornari\u0161kega pilota. Tri leta kasneje je pilotiral misijo gemini 9 in se kot drugi Ameri\u010dan sprehodil po vesolju. Sprehod je bil poln te\u017eav in Cernan je komajda pre\u017eivel vrnitev v vesoljsko plovilo, pri \u010demer je zaradi intenzivnega znojenja v dveh urah shuj\u0161al za kar \u0161est kilogramov. Leta 1969 se je znova podal v vesolje z misijo apollo 10, ki je bila predhodnica za Armstrongov pristanek na Luni in Cernan se je kasneje \u0161alil, da je narisal ka\u017eipot zanj. Po letu 1973 se je pogajal s S<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n