Na mejnih prehodih s Hrva\u0161ko se ponovno obeta \u010dakanje v dalj\u0161ih kolonah. Po spremenjenem zakoniku o schengenskih mejah, ki bo stopil v veljavo predvidoma marca, bo na zunanji schengenski meji uvedeno sistematsko preverjanje podatkov vseh oseb, tudi dr\u017eavljanov EU, in to pri vstopu v dr\u017eavo in izstopu iz nje. Ta ukrep, ki ga je predlagala Evropska komisija in je bil nato decembra tudi sprejet, je “odziv na vedno ve\u010djo gro\u017enjo tujih teroristi\u010dnih borcev dr\u017eavljanov EU”. “Tako sku\u0161amo zagotoviti ve\u010djo varnost evropskih dr\u017eavljanov,” je po dana\u0161njem sre\u010danju s hrva\u0161kim kolegom Vlahom Orepi\u0107em na Brdu pri Kranju pojasnila slovenska notranja ministrica Vesna Gy\u00f6rk\u00f6s \u017dnidar. Dodala je, da Slovenija nalogo varovanja zunanje schengenske meje jemlje skrajno odgovorno, saj gre za slovenski nacionalni interes. “Slovenija u\u010dinkovito in v celoti izvaja schengenska pravila, o \u010demer pri\u010da zanemarljivo \u0161tevilo oseb, ki jih Avstrija, Mad\u017earska in Italija vrnejo v Slovenijo zaradi nezakonitega pre\u010dkanja meje,” je dejala ministrica, ki zato od Evropske komisije pri\u010dakuje, da ne bo ve\u010d predlagala podalj\u0161anja nadzora na notranjih mejah. Slovenija, po njenem, obsoja zlorabo politi\u010dnih razlogov za umetno podalj\u0161evanje izvajanje nadzora na notranjih mejah, saj bi to lahko pripeljalo do EU dveh hitrosti. S svojim hrva\u0161kim kolegom se je sestala, da bi se pogovorila o mo\u017enostih skupnega sodelovanja z namenom vsaj do neke mere skraj\u0161ati \u010dakalne vrste za prehod meje v poletni turisti\u010dni sezoni. Kako bodo to storili, se bosta dr\u017eavi, ki, kot sta ocenila oba ministra, odli\u010dno sodelujeta, dogovorili na ni\u017eji operativni ravni. “Pred nami je bolj intenziven in zahteven nadzor dr\u017eavnih meja. To bo povzro\u010dilo tudi dodatne stro\u0161ke, ampak Hrva\u0161ka je pripravljena k temu prispevati,” je zagotovil hrva\u0161ki minister, ki meni, da so izzivi veliki, a da je treba stremeti k skupni evropski varnostni in migracijski politiki. Ministrica Gy\u00f6rk\u00f6s \u017dnidarjeva, ki je trenutne migracijske razmere ocenila kot stabilne, a<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Na mejnih prehodih s Hrva\u0161ko se ponovno obeta \u010dakanje v dalj\u0161ih kolonah. Po spremenjenem zakoniku o schengenskih mejah, ki bo stopil v veljavo predvidoma marca, bo na zunanji schengenski meji uvedeno sistematsko preverjanje podatkov vseh oseb, tudi dr\u017eavljanov EU, in to pri vstopu v dr\u017eavo in izstopu iz nje. Ta ukrep, ki ga je predlagala Evropska komisija in je bil nato decembra tudi sprejet, je “odziv na vedno ve\u010djo gro\u017enjo tujih teroristi\u010dnih borcev dr\u017eavljanov EU”. “Tako sku\u0161amo zagotoviti ve\u010djo varnost evropskih dr\u017eavljanov,” je po dana\u0161njem sre\u010danju s hrva\u0161kim kolegom Vlahom Orepi\u0107em na Brdu pri Kranju pojasnila slovenska notranja ministrica Vesna Gy\u00f6rk\u00f6s \u017dnidar. Dodala je, da Slovenija nalogo varovanja zunanje schengenske meje jemlje skrajno odgovorno, saj gre za slovenski nacionalni interes. “Slovenija u\u010dinkovito in v celoti izvaja schengenska pravila, o \u010demer pri\u010da zanemarljivo \u0161tevilo oseb, ki jih Avstrija, Mad\u017earska in Italija vrnejo v Slovenijo zaradi nezakonitega pre\u010dkanja meje,” je dejala ministrica, ki zato od Evropske komisije pri\u010dakuje, da ne bo ve\u010d predlagala podalj\u0161anja nadzora na notranjih mejah. Slovenija, po njenem, obsoja zlorabo politi\u010dnih razlogov za umetno podalj\u0161evanje izvajanje nadzora na notranjih mejah, saj bi to lahko pripeljalo do EU dveh hitrosti. S svojim hrva\u0161kim kolegom se je sestala, da bi se pogovorila o mo\u017enostih skupnega sodelovanja z namenom vsaj do neke mere skraj\u0161ati \u010dakalne vrste za prehod meje v poletni turisti\u010dni sezoni. Kako bodo to storili, se bosta dr\u017eavi, ki, kot sta ocenila oba ministra, odli\u010dno sodelujeta, dogovorili na ni\u017eji operativni ravni. “Pred nami je bolj intenziven in zahteven nadzor dr\u017eavnih meja. To bo povzro\u010dilo tudi dodatne stro\u0161ke, ampak Hrva\u0161ka je pripravljena k temu prispevati,” je zagotovil hrva\u0161ki minister, ki meni, da so izzivi veliki, a da je treba stremeti k skupni evropski varnostni in migracijski politiki. Ministrica Gy\u00f6rk\u00f6s \u017dnidarjeva, ki je trenutne migracijske razmere ocenila kot stabilne, a<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n