Vladajo\u010da Stranka za pravi\u010dnost in razvoj (AKP) je morala za sprejetje ustavnih sprememb in njihovo predlo\u017eitev volivcem na referendumu zbrati najmanj 330 glasov, navaja francoska tiskovna agencija AFP.<\/p>\n
AKP ima v 550-\u010dlanskem parlamentu 317 sede\u017eev, potrebno tripetinsko ve\u010dino pa je zbrala s podporo ve\u010dine poslancev \u010detrte najve\u010dje stranke v parlamentu, nacionalisti\u010dne MHP. To so kritiki obto\u017eili, da je sprejela podkupnino AKP.<\/p>\n
Takoj po sprejetju osnutka je premier Binali Yildirim sporo\u010dil, da bodo imeli “zadnjo besedo” ljudje na referendumu. “Nih\u010de ne sme dvomiti v to, da bo glede ustavnih sprememb najbolj pravilno odlo\u010ditev podalo ljudstvo,” je poudaril.<\/p>\n
Ob tem je v bran transparentnosti poslanske odlo\u010ditve dejal, da tisti, ki vodjo MHP Devleta Bahcelija obto\u017eujejo sprejemanja podkupnine, tega \u010dloveka ne poznajo.<\/p>\n
Naslednja faza pred kon\u010dnim odlo\u010danjem na referendumu bo v rokah predsednika dr\u017eave Recepa Tayyipa Erdogana, ki mora potrditi vseh 18 \u010dlenov. Nato morajo biti predlagane spremembe objavljene v uradnem listu, prvo nedeljo po preteku 60 dni od objave pa lahko dr\u017eavljani o njih odlo\u010dajo na referendumu. Za potrditev je potrebna navadna ve\u010dina.<\/p>\n
Poslanci so zadnja \u010dlena ustave, ki jo sestavlja skupaj 18 \u010dlenov, v prvem branju podprli po maratonskem tednu izredno burnih razprav, ki so ve\u010dkrat trajale pozno v no\u010d. V drugem branju so ta teden znova razpravljali o vsakem \u010dlenu nove ustave posebej.<\/p>\n
Razprave o ustavi so bile tako napete, da je pri\u0161lo celo do dveh hudih fizi\u010dnih obra\u010dunov. Najprej so pesti zapele minuli teden, v petek pa je vnovi\u010dni pretep spro\u017eila neodvisna poslanka Aylin Nazliaka, ki se je v protestu proti ustavnim spremembam z lisicami priklenila na mikrofon na govorni\u0161kem odru in ga ni \u017eelela zapustiti ve\u010d kot eno uro.<\/p>\n
Predlagane ustavne spremembe bodo Tur\u010diji prinesle predsedni\u0161ki sistem, po mnenju kritikov pa bo z njimi oblast pristala v rokah enega samega \u010dloveka. Spremembe namre\u010d predvidevajo, da predsednik imenuje in odstavlja ministre ter prvi\u010d v zgodovini sodobne Tur\u010dije odpravljajo polo\u017eaj predsednika vlade. Namesto njega bodo Turki dobili vsaj enega podpredsednika, morda tudi ve\u010d.<\/p>\n
Nova ustava naj bi nadomestila temeljni zakonik, oblikovan po voja\u0161kem udaru v Tur\u010diji leta 1980. Po mnenju kritikov gre za del prizadevanj predsednika Erdogana, da si v svojih rokah po spodletelem julijskem pu\u010du prisvoji vso oblast. Erdogan in AKP pa trdita, da bo predsedni\u0161ki sistem Tur\u010dijo postavil ob bok dr\u017eavam, kot sta Francija in ZDA, potreben pa naj bi bil za u\u010dinkovito vladanje.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Tur\u0161ki parlament je danes \u0161e v drugem branju podprl osnutek sporne nove ustave, ki pove\u010duje pristojnosti predsednika dr\u017eave. O ustavnih spremembah bodo tako odlo\u010dali volivci na referendumu, ki naj bi potekal aprila. Poslanci so ustavo podprli s 339 glasovi za in 142 glasovi proti.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":196604,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[5801,1887],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n