Ministrica za finance Mateja Vrani\u010dar Erman se bo na temo prodaje NLB v ponedeljek sestala z evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Vestager. Postopke za prodajo najve\u010dje banke v dr\u017eavi po mehanizmu prve javne ponudbe delnic (IPO) vodi Slovenski dr\u017eavni holding (SDH), ki je lansko jesen naznanil, da bo odlo\u010ditev o za\u010detku prodaje sprejeta spomladi, po objavi letnega poro\u010dila NLB za leto 2016. Dr\u017eavni vrh je takrat ocenil, da bi bila takoj\u0161nja prodaja banke zaradi negotovih doma\u010dih in tujih dejavnikov lahko ekonomsko neupravi\u010dena. V javnosti so zaokro\u017eile neuradne informacije, da bi Slovenija Evropski komisiji predlagala podalj\u0161anje roka, in sicer za tri leta do konca leta 2020, oziroma celo za pet let, do konca leta 2022, ko naj bi delo kon\u010dala tudi Dru\u017eba za upravljanje terjatev bank. Poleg negotovosti v mednarodnem okolju, kot sta brexit in nestabilnost na finan\u010dnih trgih, so nad banko \u0161e nekatere pravne negotovosti, kot so morebitne od\u0161kodnine zaradi izbrisa podrejenih obveznosti ter to\u017ebe v zvezi s prenesenimi vlogami nekdanje LB na Hrva\u0161kem. Na ministrstvu so pred sestankom pojasnili, da je za postopek prodaje NLB sicer pristojen in odgovoren SDH, a da postopke spremljajo, saj morajo bdeti nad izpolnjevanjem slovenskih zavez komisiji. Po njihovih navedbah je treba v tem kontekstu v dialogu z Evropsko komisijo razre\u0161iti nekatera pravna vpra\u0161anja. “Uradne pro\u0161nje za podalj\u0161anje roka za prodajo NLB Slovenija ni vlo\u017eila, ocenjujemo pa razli\u010dne mo\u017enosti,” so navedli. Evropska komisija sicer spremembe zavez v na\u010drtih prestrukturiranja bank obravnava od primera do primera. Na podlagi preteklih izku\u0161enj sicer velja, da bi morebitno podalj\u0161anje roka za prodajo banke na drugi strani zelo verjetno zahtevalo dolo\u010dene kompenzacijske ukrepe na slovenski strani, da podalj\u0161anje ne bi poru\u0161ilo ciljev prvotne odlo\u010dbe Evropske komisije o potrditvi dr\u017eavne pomo\u010di. Kot \u0161pekulacija se je pojavil scenarij, da bi Slovenija v zameno za nepravo\u010dasno privatizacijo NLB, za katero j<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ministrica za finance Mateja Vrani\u010dar Erman se bo na temo prodaje NLB v ponedeljek sestala z evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Vestager. Postopke za prodajo najve\u010dje banke v dr\u017eavi po mehanizmu prve javne ponudbe delnic (IPO) vodi Slovenski dr\u017eavni holding (SDH), ki je lansko jesen naznanil, da bo odlo\u010ditev o za\u010detku prodaje sprejeta spomladi, po objavi letnega poro\u010dila NLB za leto 2016. Dr\u017eavni vrh je takrat ocenil, da bi bila takoj\u0161nja prodaja banke zaradi negotovih doma\u010dih in tujih dejavnikov lahko ekonomsko neupravi\u010dena. V javnosti so zaokro\u017eile neuradne informacije, da bi Slovenija Evropski komisiji predlagala podalj\u0161anje roka, in sicer za tri leta do konca leta 2020, oziroma celo za pet let, do konca leta 2022, ko naj bi delo kon\u010dala tudi Dru\u017eba za upravljanje terjatev bank. Poleg negotovosti v mednarodnem okolju, kot sta brexit in nestabilnost na finan\u010dnih trgih, so nad banko \u0161e nekatere pravne negotovosti, kot so morebitne od\u0161kodnine zaradi izbrisa podrejenih obveznosti ter to\u017ebe v zvezi s prenesenimi vlogami nekdanje LB na Hrva\u0161kem. Na ministrstvu so pred sestankom pojasnili, da je za postopek prodaje NLB sicer pristojen in odgovoren SDH, a da postopke spremljajo, saj morajo bdeti nad izpolnjevanjem slovenskih zavez komisiji. Po njihovih navedbah je treba v tem kontekstu v dialogu z Evropsko komisijo razre\u0161iti nekatera pravna vpra\u0161anja. “Uradne pro\u0161nje za podalj\u0161anje roka za prodajo NLB Slovenija ni vlo\u017eila, ocenjujemo pa razli\u010dne mo\u017enosti,” so navedli. Evropska komisija sicer spremembe zavez v na\u010drtih prestrukturiranja bank obravnava od primera do primera. Na podlagi preteklih izku\u0161enj sicer velja, da bi morebitno podalj\u0161anje roka za prodajo banke na drugi strani zelo verjetno zahtevalo dolo\u010dene kompenzacijske ukrepe na slovenski strani, da podalj\u0161anje ne bi poru\u0161ilo ciljev prvotne odlo\u010dbe Evropske komisije o potrditvi dr\u017eavne pomo\u010di. Kot \u0161pekulacija se je pojavil scenarij, da bi Slovenija v zameno za nepravo\u010dasno privatizacijo NLB, za katero j<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n