{"id":197671,"date":"2017-01-24T06:15:26","date_gmt":"2017-01-24T05:15:26","guid":{"rendered":"http:\/\/hudo.com\/si\/?p=197671"},"modified":"2017-02-03T12:55:55","modified_gmt":"2017-02-03T11:55:55","slug":"vse-kar-se-ne-veste-pa-bi-morali-vedeti-o-vitaminih","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/hudo.com\/si\/zdrav-duh-telo\/vse-kar-se-ne-veste-pa-bi-morali-vedeti-o-vitaminih\/","title":{"rendered":"Vse, kar \u0161e ne veste, pa bi morali, vedeti o vitaminih!"},"content":{"rendered":"
\n\t\t\t\t\t
Foto: Profimedia<\/figcaption><\/figure>\n

Za za\u010detek: kaj so sploh vitamini?<\/h2>\n

Vitamini so biolo\u0161ki kompleksi, so biokemi\u010dne interakcije na ve\u010d ravneh, \u010digar akcije so odvisne od \u0161tevilnih spremenljivk v biolo\u0161kem okolju. U\u010dinek vitamina ter njegova aktivnost se zgodi samo, \u010de so izpolnjeni vsi pogoji v tem okolju, ob prisotnosti vseh potrebnih ko-faktorjev in komponent celotnega vitaminskega kompleksa, ki nato delujejo skupaj. Aktivnost vitamina je \u0161e celo ve\u010d od vsega tega, vklju\u010duje tudi \u201ctajming\u201d, se pravi u\u010dinek je odvisen tudi od \u010dasovne komponente. Vitamini ne morejo biti izolirani od svojih lastnih kompleksov in \u0161e zmeraj opravljati svojih specifi\u010dnih \u017eivljenskih funkcij v celicah. Ko so izolirani v umetni obliki, ki je namenjena prodaji, kot npr. askorbinska kislina (vitamin C), se taki sintetiki obna\u0161ajo v telesu kot droge, mi\u0161ljeno na mikroravni. to niso ve\u010d vitamini in napa\u010dno jih je tako imenovati. Vitamin je: delujo\u010d proces, ki vsebuje hranilo, encime, koencime, antioksidante ter mikroelemente minerale aktivatorje. Tako definicijo je postavil \u017ee Royal Lee leta 1956. (What is a vitamin?)<\/p>\n

Celostni vitamin ali sinteti\u010dni frakcionirani<\/h2>\n

\u0160e vedno na primeru vitamina C: velika ve\u010dina virov ena\u010di vitamin C in askorbinsko kislino kakor bi bila eno in isto pa nista, dale\u010d od tega. Askorbinska kislina je izolat, frakcija, destilat naravno prisotnega vitamina C. Kompleks naravnega vitamina C poleg askorbinske kisline kot nekak\u0161nega ovoja sestoji iz faktorjev K,J,P, tirozinaze, askorbinogena, rutina, bioflavonoidov ter ostalih komponent. Dodatno morajo biti prisotni \u0161e mineralni ko-faktorji v primernih koli\u010dinah. \u010ce katera izmed teh komponent manjka, ni vitamina ni vitaminske aktivnosti. \u010ce so manjkajo\u010de komponente prisotne drugje v telesu, jih organizem uporabi za to, da lahko spro\u017ei vitaminsko aktivnost. Askorbinska kislina je del vitamina C, nekak\u0161en antioksidantni ovoj, ki \u0161\u010diti ostale funkcionalne dele vitamina pred oksidacijo in razpadanjem. Oblika askorbinske kisline, ki jo sre\u010dujemo v vseh mo\u017enih vrstah prehranskih dopolnil ter kot aditiv v prehrambenih izdelkih, je sinteti\u010dna kopija askorbinske kisline naravnega kompleksa vitamina C, se pravi kopija samo ene komponente, kar pomeni da to nikakor ni vitamin C.<\/p>\n

Sinteti\u010dna oblika pa kot veste, pomeni da ne obstaja v naravi, je umetno proizvedena, v primeru askorbinske kisline v ve\u010dji tovarni, kjer nato kupujejo vsi mo\u017eni proizvajalci prehranskih dopolnil, ki potem \u201csvojo\u201d askorbinsko kislino zapakirano tako ali druga\u010de, ogla\u0161ujejo kot najbolj\u0161i vitamin C. Mimogrede, askorbinska kislina je derivat koruznega \u0161kroba, zato je tudi velika verjetnost \u010de gre za ameri\u0161ki izvor, da je narejena iz gensko spremenjene koruze.<\/p>\n

Bistvena je tudi razlika med vitaminom in vitaminsko aktivnostjo. Vitamin je samo biokemi\u010dni kompleks, vitaminska aktivnost pa so dejanske biolo\u0161ke in celi\u010dne spremembe, ki se zgodijo, ko so izpolnjeni vsi pogoji za delovanje vitamina.<\/p>\n

SINTETI\u010cNI VITAMINI, LE MRTVE KEMIKALIJE!<\/h2>\n

Zveni nenavadno, vendar so vitamini dosti ve\u010d, kot le sinteti\u010dne frakcije, kot smo nau\u010deni. Askorbinska kislina za katero v dobri veri mislite da je vitamin C, ki ga kupite kot prehransko dopolnilo v razli\u010dnih artiklih je le kemi\u010dna kopija naravne askorbinske kisline, kateri je le del vitamina C. Pravi naravni vitamin C je del ne\u010desa \u017eivega, zato vpliva na \u017eivljenje, potreben je v majhnih koli\u010dinah in nikoli ni toksi\u010den, tudi v ve\u010djih koli\u010dinah ne. Sinteti\u010dni pa nasprotno, kot derivat koruznega \u0161kroba, toksi\u010den v ve\u010djih koli\u010dinah ter samo \u0161e en tujek v telesu.<\/p>\n

Ve\u010dina vitaminov ne more biti ustvarjena v telesu, v telo morajo priti oralno s hrano. Najbolj\u0161i viri so seveda \u017eivila bogata z vitamini. Dandanes je o\u010ditno, da zaradi zemlje, ki je bolj siroma\u0161na z minerali kot neko\u010d, zaradi uporabe pesticidov ter onesna\u017eenja zraka, imajo \u017eivila dosti manj\u0161o hranilno vrednost, kot pa npr. pred 50-imi leti.<\/p>\n

Tr\u017eenje sinteti\u010dnih izdelkov \u0161tevilnih proizvajalcev je posledi\u010dno odgovorno za nastanek mita, da so lahko vsi vitamini in minerali izolirani, da lahko izmerijo natan\u010dne koli\u010dine in jih nato vstavijo v izdelke, ki nam nato seveda zelo koristijo. Ni\u010d ni dlje od resnice. Vitamini, minerali ter encimi delujejo sinergisti\u010dno med sabo, zato \u010de le kateri od njih manjka, je metaboli\u010dni proces oviran.<\/p>\n

In kak\u0161na je filozofija proizvajalcev teh sinteti\u010dnih \u201cvitaminov\u201d, katerih edino gonilo je profit? Skozi razli\u010dne medijske ter ogla\u0161evalske kanale vas prepri\u010dajo, da jih potrebujete bolj kot si mislite ali zakaj ni dobro da jih \u0161e nimate, da njihovi so pa superiornej\u0161i od konkurence, pa \u010deprav izvirajo od istega ve\u010djega proizvajalca. V glavnem je vse marketing. \u017divila, ki so obogatena z vitamini ali so jim dodani vitamini, npr. mleko, \u017eitarice, sladke pija\u010de, so tipi\u010den primer marketin\u0161ke prevare, ko pla\u010date ve\u010d za izdelek, katerega so po\u0161pricali s sinteti\u010dnim sprejem. Taka \u017eivila so ni\u010dvredna \u2013 pomislite, \u010de potrebujejo dodane vitamine, potem lahko stavite, da je to \u017ee mrtva hrana.<\/p>\n

Se \u010dudite kako to, da \u0161e nikoli niste sli\u0161ali za razliko med naravnimi in umetnimi vitamini? Ni se vam treba, ker veliki ve\u010dini to ni znano, tudi zdravnikom, nutricionistom, fitnes ekspertom ne. Se pravi, da je marketing proizvajalcev zelo u\u010dinkovit.<\/p>\n

Beta-karoten<\/h2>\n

Rde\u010de-oran\u017eni pigment v sadju in zelenjavi, antioksidant, katerega lahko telo spremeni v vitamin A. Finska \u0161tudija na 30.000 osebah je potrdila, da sinteti\u010dna kopija beta-karotena, ne samo da ni imela nobenega u\u010dinka naravnega antioksidanta, kakor je npr. za\u0161\u010dita srca in o\u017eilja ter plju\u010d pred prezgodnjim staranjem, temve\u010d se je to tveganje \u0161e nekoliko pove\u010dalo. Zakaj? Sinteti\u010dne snovi so te\u017eek zalogaj za organizem, ker \u0161okirajo imunski sistem, ledvica in jetra pa se trudijo razgraditi in odstraniti iz telesa tako mrtvo kemikalijo. Sinteti\u010dna kopija beta-karotena ima negativen u\u010dinek na telo.<\/p>\n

Vitamin A<\/h2>\n

Naravni vitamin A deluje skupaj z mnogimi drugimi prisotnimi komponentami kot so:<\/p>\n

retinoli retinoidi retinali karotenoidi karoteni vitamini C,E,B,D encimi, minerali;<\/p>\n

Sinteti\u010dna verzija vitamina A, ki ga \u0161e danes od svojega nastanka leta 1931 izdeluje tudi \u0161vicarski farmacevtski gigant La Roche, pa je v glavnem retinol, retinal ali retinojska kislina, se pravi samo delec vitamina, ki ni sposoben opravljati biolo\u0161kih funkcij. Pri tej sinteti\u010dni verziji obstaja pri megadozah nevarnost toksi\u010dnosti, hipervitaminoze in s tem cela vrsta stranskih u\u010dinkov, kot so: slabenje imunskega sistema, bole\u010dine v sklepih, osteoporoza, itd.<\/p>\n

Vitamin D<\/h2>\n

Imenovan tudi son\u010dni vitamin, v bistvu sploh ni vitamin ampak steroidni hormon, ki ga vnesemo v telo preko son\u010dnih \u017earkov, hrane ali dopolnil. Zadnje \u010dase velja za enega najpomembnej\u0161ih vitaminov zaradi znanstveno dokazane povezave med pomanjkanjem vitamina D ter tveganjem za nastankom raka. Vitamin D vpliva na pribli\u017eno 10% genov v \u010dlove\u0161kem telesu, posledi\u010dno tudi na veliko bolezni povezanih z geni.<\/p>\n

Dale\u010d najbolj\u0161i vir vitamina D je sonce, vendar samo ko je nad kotom 50 stopinj nad obzorjem, ker druga\u010de ozonski pla\u0161\u010d odbije koristne UVB \u017earke in v ko\u017eo prodrejo samo \u0161kodljivi UVA \u017earki. Zato dolgo son\u010denje, ko je sonce pod kotom 50 stopinj, ni priporo\u010dljivo, ko pa je vi\u0161je od 50 stopinj nad obzorjem, pa je direktna izpostavljenost soncu koristna nekje 15 minut dnevno in to brez son\u010dne za\u0161\u010dite v obliki kreme za ko\u017eo. Pri dalj\u0161i izpostavljenosti pod mo\u010dnim soncem, tudi koristni UVB \u017earki lahko povzro\u010dijo opekline.<\/p>\n

Pozimi, ko je sonce prenizko oziroma ga bolj ali manj ni, vam ostaneta za dovolj vitamina D, \u0161e varni solarij in prehransko dopolnilo. Varni solarij pomeni, da so \u017earnice v solariju nastavljene tako, da sevajo \u010dim manj \u0161kodljivih UVA \u017earkov in \u010dim ve\u010d UVB \u017earkov, se pravi obrnjeno razmerje, kot je ponavadi v obi\u010dajnih solarijih. UVA \u017earki sicer povzro\u010dijo porjavitev ko\u017ee. Prehransko dopolnilo vitamina D obstaja v dveh variantah: D2 in D3, ker pa je D3 (holekalciferol) 87% bolj u\u010dinkovit od D2, je ta logi\u010dna izbira. Te\u017eava pri dopolnilu je ta, da kakor je pomanjkanje vitamina D \u0161kodljivo, enako velja tudi za predoziranje, ki ga z dopolnilom zlahka dose\u017eemo. Toksi\u010dnost vitamina D je nelo\u010dljivo povezana s pomanjkanjem vitamina K2, kajti oba vitamina delujeta sinergisti\u010dno. Se pravi brez vitamina K2, v smislu optimalnega zdravja sam vitamin D nima tistega optimalnega u\u010dinka, \u0161e posebej ko se gre za kalcij, kajti pravilno nalaganje kalcija v kosti, je odvisno od prisotnosti obeh omenjenih vitaminov. V nasprotnem primeru prihaja do kalcifikacije arterij.<\/p>\n

Vitamin E<\/h2>\n

Termin vitamin E se nana\u0161a na najmanj deset ma\u0161\u010dobotopnih antioksidantnih sestavin, ki se delita na dve glavni skupini molekul: tokoferole in tokotrienole. Vsaka od teh dveh skupin ima pet podskupin ali \u0161tiri oblike: alfa, beta, gama, delta in epsilon.<\/p>\n

Vsaka od teh desetih podskupin ima svoje unikatne biolo\u0161ke u\u010dinke. Za maksimalni u\u010dinek vitamina E je idealno, da je prisotnih vseh deset podskupin, \u010deprav so koristi tudi od posameznih oblik ali nekaj od njih. Seveda je odve\u010d pripomniti, da pri sinteti\u010dni obliki vitamina E to ni mogo\u010de. Naravni vitamin E je ozna\u010den z oznako d, npr. d-alfa tokoferol, sinteti\u010dni pa z oznako dl, dl-beta tokoferol. Za stabilizacijo vitamina E se uporabljata sukcinilna ali ocetna kislina in takrat se ime tokoferol spremeni v tokoferil. Te\u017eava pri sinteti\u010dni obliki je ta, da npr. dl-alfa tokoferol, ki je ena pogostej\u0161ih sinteti\u010dnih oblik pride v konflikt z nekaterimi ostalimi naravnimi oblikami vitamina E ter zmanj\u0161a ali izni\u010di le te.<\/p>\n

Sinteti\u010dni tokoferol se proizvaja s kemi\u010dno sintezo ali z ekstrakcijo iz: koruze, soje, bomba\u017ea, ri\u017ea, olja p\u0161eni\u010dnih kal\u010dkov; torej, \u010de je izvor ameri\u0161ki, je velika verjetnost, da vsebuje gensko spremenjene organizme.<\/p>\n

Vitamin K<\/h2>\n

Ma\u0161\u010dobotopni vitamin, sicer najbolj poznan po v vlogi, ki jo ima pri strjevanju krvi, vendar pa je bistven za gradnjo mo\u010dnih kosti, prepre\u010devanju bolezni srca ter \u0161e mnogih drugih. Vitamin K deluje sinergisti\u010dno z vitaminom D, torej \u010de primanjkuje enega ali drugega, noben ne deluje optimalno.<\/p>\n

Obstajajo trije tipi vitamina K: Vitamin K1 (filokuinon), nahaja se v rastlinah, \u0161e posebej v zeleni zelenjavi, absorbira se naravnost v jetra in skrbi za strjvanje krvi. Vitamin K2 (menakuinon), superiorna oblika vitamina K, proizvaja ga bakterija v \u010drevesnem traktu, preide naravnost v tkiva, kosti in stene rde\u010dih krvni\u010dk. Prav tako se nahaja v fermentirani hrani, s katero lahko najla\u017eje povi\u0161amo nivo vitamina K2 v telesu. Vitamin K3 (menadion), sinteti\u010dna oblika, ki je lahko toksi\u010dna, zato ni priporo\u010dljiva.<\/p>\n

Vitamin K2 v tandemu z vitaminom D, prepre\u010duje kalcifikacijo arterij in s tem posledi\u010dno nastanek kardiovaskularnih bolezni. Vitamin K2 je zelo pomemben pri gradnji mo\u010dnih kosti, predvsem s tem, ko je pomemben faktor pri funkciji kalcija, njegovi pravilni integraciji v kosti, prepre\u010devanju osteoporoze. K1 in K2 dokazano prepre\u010dujeta nastanek rakavih celic. Ker je vitamin K topen v ma\u0161\u010dobi, potrebuje ma\u0161\u010dobo pri absorbciji.<\/p>\n

B KOMPLEKS<\/h2>\n

Vitamin B12 Energijski vitamin, vodotopen, v telesu potreben za \u0161tevilne vitalne funkcije, med drugim: za produkcijo energije, formacijo krvi, sintezo DNA ter formacijo mielina, snovi ki je bistvena za za\u0161\u010dito \u017eiv\u010dnih kon\u010di\u010dev ter komunikacijo med njimi.<\/p>\n

Vitamin B12 ali znanstveno tudi kobalamin je zelo velika molekula, najve\u010dja med vitamini. Proizvajajo ga samo bakterije, ki \u017eivijo v zemlji, vodi in prebavnih traktih \u017eivih bitij. Za razliko od ostalih vodotopnih vitaminov, ki se dokaj hitro izlo\u010dijo skozi urin, pa ima to lastnost, da se lahko v telesu shrani in sicer v jetrih, ledvicah in ostalih tkivih. V tej navidez dobri lastnosti se skriva nevarnost in sicer, da se simptomi pomanjkanja tega vitamina poka\u017eejo \u0161ele \u010dez pribli\u017eno sedem let, seveda kot posledica slabe diete ali neu\u010dinkovite absorbcije vitamina B12. Po tem \u010dasu se lahko zgodijo nepovratne nevrolo\u0161ke po\u0161kodbe zaradi pomanjakanje produkcije mielina.<\/p>\n

Vitamin B12 je v bistvu ko-encim, se pravi drugi encimi ga potrebujejo za svoje funkcije. \u017de prej omenjeni kobalamin postane pravi vitamin B12 \u0161ele po obvezni pripojitvi \u0161e ene molekule in tako postane ali cianokobalamin, metilkobalamin, adenosilkobalamin, akvokobalamin, nitritokobalamin ali hidroksokobalamin. Samo dva od teh kobalaminov, metilkobalamin in adenosilkobalamin, sta aktivna ko-encima v telesu, \u010deprav ima telo sposobnost tudi druge kobalamine pretvoriti v ti dve obliki, vendar se u\u010dinkovitost zmanj\u0161a. Najbolj pogost pri dopolnilih je bil do zdaj zaradi svoje stabilnosti cianokobalamin, zdaj pa je na voljo \u017ee aktivna oblika metilkobalamin v obliki spreja ali tablet, ki se nastavi pod jezik in se tako hitro absorbira v krvni obtok preko drobnih kapilar. Tak na\u010din je potreben, da se enostavno presko\u010di izjemno zapleten in kompleksen proces v prebavilih, ki je obenem zelo pogost razlog za neu\u010dinkovito absorbcijo vitamina B12 pri mnogih.<\/p>\n

Vitamin B12 je zloglasni vitamin v krogih vegetarijancev, \u0161e bolj pa veganov, zaradi dejstva, da \u010deprav obstajajo nekateri redki rastlinski viri tega vitamina, ki pa so v oblikah z zelo majhno biolo\u0161ko vrednostjo in so prakti\u010dno neaktivni, so \u017eivalski viri bistveni za pravilno absorbcijo tega vitamina. Torej je dejstvo, da morajo vsaj vegani obvezno jemati prehransko dopolnilo. \u010ceprav se nekaterim ne zdi, da bi sploh morali dobivati B12, \u0161e posebej ker simptomi pomanjkanja leta niso vidni, pa ob\u010dutek vara, kajti do takrat ko se simptomi poka\u017eejo, je lahko veliko \u0161kode \u017ee storjene, \u0161e posebej pa je nevarno za novorojen\u010dke mater, ki trpijo pomanjkanje vitamina B12 ter se tega ne zavedajo in posledi\u010dno ne jemljejo dopolnil. Posledice za otroka so lahko hude: od zaostalosti v razvoju, slab\u0161ih kognitivnih sposobnostih, anemiji, ve\u010dji izpostavljenosti boleznim, itd.<\/p>\n

Mogo\u010de tukaj ti\u010di razlog zakaj ogromno nose\u010dnic, ki druga\u010de ne jedo hrane iz \u017eivalskih virov iz nepojasnjenega vzroka dobi \u017eeljo po mesu samo za dobo nose\u010dnosti. Druga\u010de pa sem zasledil \u0161e en zanimiv vir vitamina B12, za katerega sicer ne vem ali je primeren za vegane, pomaga pa nekaterim ljudstvom v tretjem svetu, kjer primanjkuje mesnih virov. Gre za nekatere vrste insektov, ki vsebujejo zelo veliko vitamina B12 in tehni\u010dno gledano niso meso.<\/p>\n

Ostali B vitamini<\/h2>\n

Tiamin B1 \u2013 ko-encim pri razgradnji sladkorjev in amino kislin, najbolj zna\u010dilna oblika je tiamin pirofosfat, potrebujejo ga vsa \u017eiva bitja, sintetiziran je v bakterijah, gljivah in rastlinah. Sinteti\u010dna oblika je ponavadi tiamin mononitrat. Ob\u010dutljiv na toploto in alkalne pogoje. Danes pomanjkanja tiamina v okolju z zadostno prehrano ni.<\/p>\n

Riboflavin B2 \u2013 centralna komponenta dveh aktivnih kofaktorjev: flavin mononukleotida (FMN) ter flavin adenin dinukleotida (FAD), potrebnih za razne encimske reakcije in aktivacije nekaterih vitaminov. Je izjemno stabilen, tudi pri kuhanju ne razpade ampak preide v vodo od kuhanja, razpade pa \u010de je izpostavljen svetlobi. Pomanjkanja riboflavina prakti\u010dno ni ve\u010d, pa tudi predozirati se je te\u017eko, ker se slab\u0161e absorbira. \u010ce ga je preve\u010d, se izlo\u010di skozi urin, kar ga obarva v neonsko rumeno.<\/p>\n

Niacin B3 \u2013 v\u010dasih nikotinska kislina, sintetiziran \u017ee sredi 19. stoletja, zelo stabilen in nanj ne vplivata kuha ali na\u010din shranjevanja. Prvi sintetiziran vitamin. Proizvajalci kruha zlobirali spremembo imena iz nikotinske kisline, v niacin, zato da ne bi ljudje mislili, da kruh vsebuje nikotin.<\/p>\n

Pantotenska kislina B5 \u2013 relativno stabilni vodotopni koencim, ob\u010dutljiv na vro\u010dino pod dolo\u010denimi pogoji. Razen pri stradanju, te\u017eko pride do pomanjkanja vitamina B5. Obstaja tudi teorija, po kateri lahko organizem na nek na\u010din reciklira vitamin v telesu. Provitamin B5, D-Pantenol je pogost v kozmetiki, zato od tu tudi ime linije \u0161amponov Pantene.<\/p>\n

Piridoksin B6 \u2013 vse oblike vitamina B6 se v telesu konvertirajo v koencim piridoksal fosfat. Tudi pri vitaminu B6 te\u017eko pride do pomanjkanja, razen pri resni podhranjenosti. V hrani je vitamin B6 najbolj stabilen v kislem okolju, druga\u010de pa je ob\u010dutljiv na svetlobo in toploto.<\/p>\n

Biotin B7 \u2013 poleg piridoksina in pantotenske kisline \u0161e en vitamin, za katerega se ni treba bati da ga bo premalo. Sicer relativno stabilen vodotopni koencim.<\/p>\n

Folat B9 \u2013 sinteti\u010dna oblika folata je folna kislina \u2013 vitamin \u0161e posebej pomemben za nose\u010dnice, zaradi pomembne vloge pri razvoju mo\u017eganov pri zarodku. Pri pomanjkanju lahko pride do resnih okvar pri novorojen\u010dku. Folat ima tendenco razpadanja ob prisotnosti kisika ter pu\u0161\u010da v vodo pri kuhanju.<\/p>\n

Razlika med folatom in folno kislino?<\/h2>\n

Nekatere raziskave namigujejo, da vnos ve\u010djih doz folne kisline lahko pove\u010da tveganje za nastanek raka, \u0161koduje imunskem sistemu in povzro\u010da nekatere ostale zdravstvene te\u017eave. Naprej, folna kislina je uporabna kot vitamin \u0161ele takrat, ko se aktivira v svoji biolo\u0161ko aktivni obliki, katera ima zmo\u017enost preiti skozi bariero kri-mo\u017egani, kar je nujno za koristi mo\u017eganom. Ker pa ima pribli\u017eno polovica populacije te\u017eave z aktivacijo v biolo\u0161ko aktivno obliko zaradi genetske redukcije v encimski aktivnosti. Zato je vedno bolje folat, kakor pa sinteti\u010dna folna kislina v ve\u010dini prehranskih dopolnil. Kot dopolnilo je bolj\u0161a izbira metafolin, ki naj bi bila dejansko uporabna bioaktivna oblika folne kisline v obliki tablet.<\/p>\n

Viri vitaminov:<\/strong><\/p>\n

A \u2013 jetra, brokoli, korenje, marelice, melona, rabarbara, rumenjak, mle\u010dni izdelki, temnolistnata zelenjava, \u0161pina\u010da D \u2013 son\u010dni \u017earki, varni solarij<\/p>\n

E \u2013 mandlji, le\u0161niki, pinjole, son\u010dni\u010dna semena, son\u010dni\u010dno olje, olje p\u0161eni\u010dnih kal\u010dkov, palmino olje, koruzno olje K \u2013 zelenolistnata zelenjava, kri\u017enice, peter\u0161ilj, regrat, kre\u0161a, \u0161pina\u010da, brsti\u010dni ohrovt, \u010debula, kefir, surovo mleko, C \u2013 kivi, citrusi, camu camu, acerola, paprika, kri\u017enice, \u0161pina\u010da, jagode, ribez<\/p>\n

B12 \u2013 \u017eivalski organi, \u0161koljke, morska hrana, meso, ribe, mle\u010dni izdelki, jajca<\/p>\n

B9 Folat \u2013 \u0161pina\u010da, belu\u0161i, jetra, stro\u010dnice, pivski kvas, listnata zelenjava<\/p>\n

Ostali B vitamini \u2013 ore\u0161\u010dki, zelenolistnata zelenjava, semena, kvas, stro\u010dnice, zrnje, meso, mle\u010dni izdelki, ribe, jajca;<\/p>\n

Funkcije vitaminov: <\/strong><\/p>\n

A \u2013 sodeluje pri nastanku mehkih in skeletnih tkiv, zob, ko\u017ee, vzdr\u017eevanje imunskega sistema, prepre\u010devanje infekcij, bistvena vloga pri funkciji o\u010desne retine<\/p>\n

D \u2013 potreben za absorbcijo kalcija, domneva se, da prepre\u010duje raka,<\/p>\n

E \u2013 antioksidant,<\/p>\n

K \u2013 pomembna vloga pri strjevanju krvi, gradnik mo\u010dnih kosti,<\/p>\n

C \u2013 pomaga pri proizvodnji kolagena, pomemben antioksidant, vzdr\u017euje zdrave zobe, kosti in hrustanec, celi rane, B12 \u2013 bistven za sintezo DNA, vzdr\u017eevanje centralnega \u017eiv\u010dnega sistema, formacija rde\u010dih krvni\u010dk,<\/p>\n

B9 \u2013 razvoj mo\u017eganov pri zarodku, pomaga telesu pri ustvarjanju novih celic, proteinov ter razpadu in uporabi le teh, pri formaciji novih rde\u010dih krvni\u010dk ter repliciranju DNA,<\/p>\n

Pomanjkanje: <\/strong><\/p>\n

A- no\u010dna slepota, kseroftalmija, na\u010det imunski sistem, razne infekcije,<\/p>\n

D- ekstremno potenje, melanholija, te\u017eave v prebavilih, bole\u010dine v kosteh, mehke kosti, rahitis,<\/p>\n

B9-mo\u017ene okvare pri novorojen\u010dkih, ustne razjede, diareja, dolo\u010dene vrste anemije<\/p>\n

B12-halucinacije, izguba spomina, mravljinci v okon\u010dinah, megaloblasti\u010dna anemija, nepovratna demenca, izguba ravnote\u017eja, dezorientacija,<\/p>\n

C-skorbut, gingivitis, ote\u017eeno celjenje ran, izpu\u0161\u010daji, depresija, utrujenost,<\/p>\n

E-miopatije, periferna neuropatija, slabenje imunskega sistema, destrukcija rde\u010dih krvni\u010dk,<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Vitamini naj bi bili neke majcene zadeve, ki so pomembne za zdravje, najve\u010dj pa jih je v sadju in zelenjavi. Zelo kratek opis vitaminov povpre\u010dnega \u010dloveka. Vitamini pa so veliko ve\u010d.<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[1468,3114],"source":[1335,1336,1334],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\nVse, kar \u0161e ne veste, pa bi morali, vedeti o vitaminih! - Hudo Slovenija<\/title>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/hudo.com\/si\/zdrav-duh-telo\/vse-kar-se-ne-veste-pa-bi-morali-vedeti-o-vitaminih\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"sl_SI\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Vse, kar \u0161e ne veste, pa bi morali, vedeti o vitaminih! - Hudo Slovenija\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Vitamini naj bi bili neke majcene zadeve, ki so pomembne za zdravje, najve\u010dj pa jih je v sadju in zelenjavi. Zelo kratek opis vitaminov povpre\u010dnega \u010dloveka. Vitamini pa so veliko ve\u010d.\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/hudo.com\/si\/zdrav-duh-telo\/vse-kar-se-ne-veste-pa-bi-morali-vedeti-o-vitaminih\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Hudo Slovenija\" \/>\n<meta property=\"article:publisher\" content=\"https:\/\/www.facebook.com\/hudo.si\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2017-01-24T05:15:26+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2017-02-03T11:55:55+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/hudo.com\/si\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2017\/01\/profimedia-0163712533.jpg\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"1250\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"906\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:type\" content=\"image\/jpeg\" \/>\n<meta name=\"author\" content=\"hudo\" \/>\n<meta name=\"twitter:card\" content=\"summary_large_image\" \/>\n<meta name=\"twitter:creator\" content=\"@hudo_si\" \/>\n<meta name=\"twitter:site\" content=\"@hudo_si\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"hudo\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"16 minut\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\/\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\/\/hudo.com\/si\/zdrav-duh-telo\/vse-kar-se-ne-veste-pa-bi-morali-vedeti-o-vitaminih\/#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\/\/hudo.com\/si\/zdrav-duh-telo\/vse-kar-se-ne-veste-pa-bi-morali-vedeti-o-vitaminih\/\"},\"author\":{\"name\":\"hudo\",\"@id\":\"https:\/\/hudo.com\/si\/#\/schema\/person\/601cf3379633985b20f7e50f2bb47707\"},\"headline\":\"Vse, kar \u0161e ne veste, pa bi morali, vedeti o vitaminih!\",\"datePublished\":\"2017-01-24T05:15:26+00:00\",\"dateModified\":\"2017-02-03T11:55:55+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\/\/hudo.com\/si\/zdrav-duh-telo\/vse-kar-se-ne-veste-pa-bi-morali-vedeti-o-vitaminih\/\"},\"wordCount\":3129,\"publisher\":{\"@id\":\"https:\/\/hudo.com\/si\/#organization\"},\"keywords\":[\"Brane Bogdanovi\u010d\",\"vitamini\"],\"articleSection\":[\"Zdrav duh & telo\"],\"inLanguage\":\"sl-SI\"},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\/\/hudo.com\/si\/zdrav-duh-telo\/vse-kar-se-ne-veste-pa-bi-morali-vedeti-o-vitaminih\/\",\"url\":\"https:\/\/hudo.com\/si\/zdrav-duh-telo\/vse-kar-se-ne-veste-pa-bi-morali-vedeti-o-vitaminih\/\",\"name\":\"Vse, kar \u0161e ne veste, pa bi morali, vedeti o vitaminih! - Hudo Slovenija\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\/\/hudo.com\/si\/#website\"},\"datePublished\":\"2017-01-24T05:15:26+00:00\",\"dateModified\":\"2017-02-03T11:55:55+00:00\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\/\/hudo.com\/si\/zdrav-duh-telo\/vse-kar-se-ne-veste-pa-bi-morali-vedeti-o-vitaminih\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\/\/hudo.com\/si\/zdrav-duh-telo\/vse-kar-se-ne-veste-pa-bi-morali-vedeti-o-vitaminih\/\"]}]},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\/\/hudo.com\/si\/zdrav-duh-telo\/vse-kar-se-ne-veste-pa-bi-morali-vedeti-o-vitaminih\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\/\/hudo.com\/si\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Vse, kar \u0161e ne veste, pa bi morali, vedeti o vitaminih!\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\/\/hudo.com\/si\/#website\",\"url\":\"https:\/\/hudo.com\/si\/\",\"name\":\"Hudo Slovenija\",\"description\":\"Vse novice iz Slovenije in sveta\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\/\/hudo.com\/si\/#organization\"},\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\/\/hudo.com\/si\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":\"required name=search_term_string\"}],\"inLanguage\":\"sl-SI\"},{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\/\/hudo.com\/si\/#organization\",\"name\":\"VSN Media\",\"url\":\"https:\/\/hudo.com\/si\/\",\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"@id\":\"https:\/\/hudo.com\/si\/#\/schema\/logo\/image\/\",\"url\":\"https:\/\/hudo.com\/si\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2021\/03\/hudo-app-2.png\",\"contentUrl\":\"https:\/\/hudo.com\/si\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2021\/03\/hudo-app-2.png\",\"width\":2185,\"height\":2167,\"caption\":\"VSN Media\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\/\/hudo.com\/si\/#\/schema\/logo\/image\/\"},\"sameAs\":[\"https:\/\/www.facebook.com\/hudo.si\",\"https:\/\/twitter.com\/hudo_si\"]},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\/\/hudo.com\/si\/#\/schema\/person\/601cf3379633985b20f7e50f2bb47707\",\"name\":\"hudo\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"@id\":\"https:\/\/hudo.com\/si\/#\/schema\/person\/image\/\",\"url\":\"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/c4ca25fa72cace7a696b52ff5db9e095?s=96&d=mm&r=g\",\"contentUrl\":\"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/c4ca25fa72cace7a696b52ff5db9e095?s=96&d=mm&r=g\",\"caption\":\"hudo\"},\"url\":\"https:\/\/hudo.com\/si\/author\/hudo\/\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Vse, kar \u0161e ne veste, pa bi morali, vedeti o vitaminih! - Hudo Slovenija","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/hudo.com\/si\/zdrav-duh-telo\/vse-kar-se-ne-veste-pa-bi-morali-vedeti-o-vitaminih\/","og_locale":"sl_SI","og_type":"article","og_title":"Vse, kar \u0161e ne veste, pa bi morali, vedeti o vitaminih! - Hudo Slovenija","og_description":"Vitamini naj bi bili neke majcene zadeve, ki so pomembne za zdravje, najve\u010dj pa jih je v sadju in zelenjavi. Zelo kratek opis vitaminov povpre\u010dnega \u010dloveka. Vitamini pa so veliko ve\u010d.","og_url":"https:\/\/hudo.com\/si\/zdrav-duh-telo\/vse-kar-se-ne-veste-pa-bi-morali-vedeti-o-vitaminih\/","og_site_name":"Hudo Slovenija","article_publisher":"https:\/\/www.facebook.com\/hudo.si","article_published_time":"2017-01-24T05:15:26+00:00","article_modified_time":"2017-02-03T11:55:55+00:00","og_image":[{"width":1250,"height":906,"url":"https:\/\/hudo.com\/si\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2017\/01\/profimedia-0163712533.jpg","type":"image\/jpeg"}],"author":"hudo","twitter_card":"summary_large_image","twitter_creator":"@hudo_si","twitter_site":"@hudo_si","twitter_misc":{"Written by":"hudo","Est. reading time":"16 minut"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Article","@id":"https:\/\/hudo.com\/si\/zdrav-duh-telo\/vse-kar-se-ne-veste-pa-bi-morali-vedeti-o-vitaminih\/#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/hudo.com\/si\/zdrav-duh-telo\/vse-kar-se-ne-veste-pa-bi-morali-vedeti-o-vitaminih\/"},"author":{"name":"hudo","@id":"https:\/\/hudo.com\/si\/#\/schema\/person\/601cf3379633985b20f7e50f2bb47707"},"headline":"Vse, kar \u0161e ne veste, pa bi morali, vedeti o vitaminih!","datePublished":"2017-01-24T05:15:26+00:00","dateModified":"2017-02-03T11:55:55+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/hudo.com\/si\/zdrav-duh-telo\/vse-kar-se-ne-veste-pa-bi-morali-vedeti-o-vitaminih\/"},"wordCount":3129,"publisher":{"@id":"https:\/\/hudo.com\/si\/#organization"},"keywords":["Brane Bogdanovi\u010d","vitamini"],"articleSection":["Zdrav duh & telo"],"inLanguage":"sl-SI"},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/hudo.com\/si\/zdrav-duh-telo\/vse-kar-se-ne-veste-pa-bi-morali-vedeti-o-vitaminih\/","url":"https:\/\/hudo.com\/si\/zdrav-duh-telo\/vse-kar-se-ne-veste-pa-bi-morali-vedeti-o-vitaminih\/","name":"Vse, kar \u0161e ne veste, pa bi morali, vedeti o vitaminih! - Hudo Slovenija","isPartOf":{"@id":"https:\/\/hudo.com\/si\/#website"},"datePublished":"2017-01-24T05:15:26+00:00","dateModified":"2017-02-03T11:55:55+00:00","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/hudo.com\/si\/zdrav-duh-telo\/vse-kar-se-ne-veste-pa-bi-morali-vedeti-o-vitaminih\/#breadcrumb"},"inLanguage":"sl-SI","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/hudo.com\/si\/zdrav-duh-telo\/vse-kar-se-ne-veste-pa-bi-morali-vedeti-o-vitaminih\/"]}]},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/hudo.com\/si\/zdrav-duh-telo\/vse-kar-se-ne-veste-pa-bi-morali-vedeti-o-vitaminih\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/hudo.com\/si\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Vse, kar \u0161e ne veste, pa bi morali, vedeti o vitaminih!"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/hudo.com\/si\/#website","url":"https:\/\/hudo.com\/si\/","name":"Hudo Slovenija","description":"Vse novice iz Slovenije in sveta","publisher":{"@id":"https:\/\/hudo.com\/si\/#organization"},"potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/hudo.com\/si\/?s={search_term_string}"},"query-input":"required name=search_term_string"}],"inLanguage":"sl-SI"},{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/hudo.com\/si\/#organization","name":"VSN Media","url":"https:\/\/hudo.com\/si\/","logo":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"sl-SI","@id":"https:\/\/hudo.com\/si\/#\/schema\/logo\/image\/","url":"https:\/\/hudo.com\/si\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2021\/03\/hudo-app-2.png","contentUrl":"https:\/\/hudo.com\/si\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2021\/03\/hudo-app-2.png","width":2185,"height":2167,"caption":"VSN Media"},"image":{"@id":"https:\/\/hudo.com\/si\/#\/schema\/logo\/image\/"},"sameAs":["https:\/\/www.facebook.com\/hudo.si","https:\/\/twitter.com\/hudo_si"]},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/hudo.com\/si\/#\/schema\/person\/601cf3379633985b20f7e50f2bb47707","name":"hudo","image":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"sl-SI","@id":"https:\/\/hudo.com\/si\/#\/schema\/person\/image\/","url":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/c4ca25fa72cace7a696b52ff5db9e095?s=96&d=mm&r=g","contentUrl":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/c4ca25fa72cace7a696b52ff5db9e095?s=96&d=mm&r=g","caption":"hudo"},"url":"https:\/\/hudo.com\/si\/author\/hudo\/"}]}},"amp_enabled":true,"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/hudo.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/197671"}],"collection":[{"href":"https:\/\/hudo.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/hudo.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/hudo.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/hudo.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=197671"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/hudo.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/197671\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/hudo.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=197671"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/hudo.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=197671"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/hudo.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=197671"},{"taxonomy":"source","embeddable":true,"href":"https:\/\/hudo.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/source?post=197671"},{"taxonomy":"supertag","embeddable":true,"href":"https:\/\/hudo.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/supertag?post=197671"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}