Tradicionalni, \u017ee 26. Statisti\u010dni dan so letos posvetili statistiki o hrani in ga poimenovali La\u010dni podatkov? Direktorica Statisti\u010dnega urada RS Genovefa Ru\u017ei\u0107 je poudarila, da je vsak osmi Zemljan la\u010den, vsak tretji trpi zaradi pomanjkanja hrane, zato letos prav tematika hrane.<\/p>\n
Lipu\u0161\u010dek Miklavi\u010deva je pojasnila, da so v mlekarni vedno gojili po\u0161ten odnos do kmetov in kupcev, ki jim povedo, kako delajo in zakaj imajo njihovi izdelki vi\u0161jo dodano vrednost. “Kupec ve, kaj dobi za kak cent ve\u010d, ki ga pla\u010da za mleko,” je dejala.<\/p>\n
Opozorila je \u0161e, da smo potro\u0161niki obsedeni z nizkimi cenami. V Sloveniji smo pri mleku 120-odstotno samooskrbni, a \u0161e vedno uvozimo 49 odstotkov mle\u010dnih izdelkov, ki napolnijo trgovske police in gostinske lokale. “Smo ko\u0161 za smeti za izdelke, ki jih v drugih dr\u017eavah ne prodajo. Ker smo na ste\u017eaj odprli svoja vrata in z veseljem sprejmemo, kar nam od drugod pripeljejo,” je dejala.<\/p>\n
Kot je opozorila, se za\u010dnejo prehrambene navade vzgajati v vrtcih. “Tam je pomembno, kak\u0161ne izdelke se kupuje, tudi preko javnih naro\u010dil. \u017dalostno je, da je \u0161e vedno merilo najni\u017eja cena, za na\u0161e otroke, starostnike,” je dejala.<\/p>\n
\u010ce kupimo 10 dekagramov dobrega sira po nekoliko vi\u0161ji ceni, je manj\u0161a mo\u017enost, da ga bomo zavrgli, kot \u010de kupimo kilogram poceni sira, je \u0161e menila prva dama Planike, ki je izpostavila, da je poceni nakup na koncu vedno drag nakup. “Raje kupujmo manj in to bolj kakovostno,” je dodala.<\/p>\n
Miklavi\u010deva je prepri\u010dana, da je vsa slovenska \u017eivilska industrija dobra in varna. “Ko stojimo pred policami raznovrstne hrane, se moramo zavedati, da v\u010dasih embala\u017ea prese\u017ee ceno tistega, kar je v njej, in to ni prav,” je dejala. Vsaka proizvodnja stane, kar je dobro, za tisto je vredno pla\u010dati.<\/p>\n
Ko se odlo\u010damo o nakupu hrane, moramo po njenih besedah razmisliti o svojem zdravju, ki je najpomembnej\u0161e. “Boli me, ko koga sli\u0161im, da kaj pa je to kaj takega, \u010de je dal za nakup avta 1000 evrov ve\u010d. Se to vpra\u0161amo pri kruhu, mleku, kjer je par centov razlike? Naj bo to vodilo pri na\u0161ih nakupnih navadah,” je \u0161e potrkala na vest kupcev Lipu\u0161\u010dek Miklavi\u010deva.<\/p>\n
Da je izjemnega pomena izkoristiti obmo\u010dja z omejenimi dejavniki kmetovanja, je poudaril Jo\u017ee Verbi\u010d s Kmetijskega in\u0161tituta Slovenije. Tri \u010detrtine Slovenije namre\u010d le\u017ei prav na takih obmo\u010djih. Preve\u010d mleka in mesa priredimo s krmo v ravninskem delu, je dejal in poudaril, da pa se na omejenih obmo\u010djih meso in mleko priredi s surovinami, ki so za prehrano za ljudi neuporabne.<\/p>\n
Slovenija bi se po Verbi\u010devem mnenju morala nujno povezati s sosednjimi dr\u017eavami v alpskem svetu in dvigniti ugled prehranskih proizvodov na obmo\u010djih z omejenimi dejavniki. Veliko prilo\u017enosti je predvsem pri senenem mleku. Mleko, prirejeno na obmo\u010djih z omejenimi dejavniki, je lahko glavni slovenski proizvod, ravninska obmo\u010dja pa potem izkoristimo za rastlinsko pridelavo, je menil Verbi\u010d.<\/p>\n
Tadeja Kvas Majer s kmetijskega ministrstva je priznala, da mora ministrstvo pripraviti vse vzvode, ki slu\u017eijo pridelovalcem in \u017eivilsko predelovalni industriji. “Prvi\u010d v zgodovini smo za\u0161\u010ditili trajno varovana kmetijska zemlji\u0161\u010da, cilj je, da jih ohranimo vsaj 350.000 hektarjev,” je dejala in dodala, da si \u017eeli ve\u010djo zavest potro\u0161nikov, ki bi z veseljem kupovali slovenske proizvode.<\/p>\n
Med proizvajalci hrane je mo\u010dno prisoten ob\u010dutek, da je to, kar pridelajo, brez vrednosti, je priznal direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Branko Ravnik, ki si \u017eeli v sektor pripeljati pozitivno energijo. “Gradimo lahko na tem, da je proizvodnja hrane v Sloveniji visoko kakovostna. Kar pridelujemo, je dejansko hrana na na\u010delih tradicionalne proizvodnje, tudi \u017eivilska industrija vztraja na tradicionalnih metodah predelave, ni bli\u017enjic,” je dodal.<\/p>\n
Meni, da imamo \u0161e vedno razmeroma dobro vzpostavljen zadru\u017eni sistem, ki ima klju\u010dno vlogo pri odkupu, ve\u010dino \u017eivine in mleka se odkupi preko zadrug, tudi \u017eit. Ta sistem ka\u017ee nadgraditi. “Imamo podlago, da malodu\u0161je spremenimo, \u010dakajo nas \u0161e potrebni koraki,” je \u0161e dejal Ravnik.<\/p>\n
Matej Gregori\u010d z Nacionalnega in\u0161tituta za javno zdravje pa je opozoril, da so prehranske navade Slovencev \u0161e vedno slabe in da ni mogo\u010de pri\u010dakovati, da se bodo spremenile v kratkem \u010dasu. Trendi se sicer nekoliko izbolj\u0161ujejo, predvsem pri \u0161olarjih, kjer je sadje vse bolj priljubljeno, manj pa je popularna zelenjava, ki jo u\u017eiva tudi vse manj odraslih.<\/p>\n
Tretjino pridelane hrane v svetu zavr\u017eemo, po drugi strani pa zbiramo denar za la\u010dne, je opozorila Ur\u0161a Zgojznik iz dru\u0161tva Ekologi brez meja. Prepri\u010dana je, da \u010de bi pravilno naslavljali problematiko prehrane, bi s tem re\u0161evali tudi posledice podnebnih sprememb.<\/p>\n
Po povr\u0161ini njiv na prebivalca (851 kvadratnih metrov) je Slovenija krepko pod evropskim povpre\u010djem, pa tudi pod povpre\u010djem sosednjih dr\u017eav. Kmetijska gospodarstva po Sloveniji sicer uporabljajo skoraj 477.000 hektarjev kmetijskih zemlji\u0161\u010d oz. pribli\u017eno \u010detrtino ozemlja, vendar so ve\u010d kot polovica teh zemlji\u0161\u010d trajni travniki in pa\u0161niki, saj se kar 80 odstotkov kmetij ukvarja z \u017eivinorejo.<\/p>\n
Dose\u017eene stopnje samooskrbe so odsev tega stanja – pri \u017eivinorejski proizvodnji so stopnje visoke, pri rastlinskih pridelkih pa precej ni\u017eje – pri \u017eitih 73 odstotkov, pri krompirju 59 odstotkov, pri zelenjavi 39 odstotkov in pri sadju 47 odstotkov. Slovenija je zato neto uvoznica hrane, saj se doma pridela manj kot polovica porabljene hrane.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Dobra hrana nikoli ne more biti poceni. Za dobro surovino mora\u0161 pla\u010dati in \u010de ho\u010dete, da je dobra, mora biti proizvedena na dober, naraven na\u010din, je na Statisti\u010dnem dnevu na Brdu pri Kranju opozorila direktorica Mlekarne Planika Anka Lipu\u0161\u010dek Miklavi\u010d. Meni, da smo slovenski potro\u0161niki ko\u0161 za smeti za hrano, ki je v drugih dr\u017eavah ne prodajo.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":197974,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1837,1538,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n