Ko sem pred dvema letoma pri\u0161el \u017eivet v Maribor, so me, Dolenjca na za\u010dasnem delu v Ljubljani, \u0161tajerski gostitelji popeljali po mestu. In debelo so gledali, ko mi je bil od vsega videnega in nevidenega najbolj v\u0161e\u010d mestni park. Kar 54 hektarjev vegetacije, potke in klopce, dva ribnika, tretji je pozabljen v gozdi\u010dku, in veliko \u010dlove\u0161tva od dojen\u010dkov do stoletnikov. Ta konglomerat ljudi, \u017eivali, klorofila in tudi kak\u0161no bo\u017eje oko mora biti zraven, je, kot pripoveduje zgodovina, do\u017eivel dobre in slabe \u010dase. Danes so slabi. A mariborski park je kot gospa stare \u0161ole, ki se skrbno oble\u010de, ko gre v javnost. Razko\u0161ni hektarji zelenja so vedno v javnosti, park je res nekoliko pokrpan, betoni popu\u0161\u010dajo, ker ni cvenka, a je \u010dist in sna\u017een, je ena od tistih re\u010di, ki v \u0161tajerski metropoli delujejo. Zato, ker je ljubljen. Mogo\u010den pridevnik. In ko se da\u0161 podu\u010diti o tem parku, ki ga je pred leti velika ameri\u0161ka televizijska hi\u0161a razglasila za najlep\u0161ega v srednji Evropi, ti povedo tudi, da je del mariborskega odra\u0161\u010danja in \u0161olske vzgoje navada, da si mladi nadobudne\u017ei v parku izberejo svoje drevo, ga obiskujejo, opazujejo, popisujejo in fotkajo, kako se dru\u017eita. Selfiji moje drevo in jaz. Mogo\u010d je tudi obraten vrstni red. Neverjetno lepo in ganljivo razmerje dveh \u017eivih bitij. Seveda je slavni park, ustanovljen v zadnjem bli\u0161\u010du Franca Jo\u017eefa, predzadnjega avstrijskega in na\u0161ega cesarja, imel v zgodovini tudi druge naloge in zadol\u017eitve. Najbolj sem se zabaval ob ideji, da bi pogled na \u010drne gradnje za Tremi ribniki lahko skrili z zasaditvijo visokih dreves. Kako rahlo\u010dutno, kako \u0161tajersko. Kje drugje bi jih podrli, \u010drne hi\u0161e. A mi smo pri razmerju, verigi \u010dlovek-drevo-park-gozd. V\u010deraj sem bil spet v mestnem parku. Zima, sneg in led ne zamrznejo njegovega zna\u010daja, pravzaprav ga \u0161e bolj poudarijo. Samo po\u010ditek v \u010dasu in prostoru. Veliko ljudi po vsem svetu bere knjigo Skrivno \u017eivljenje dreves, napisal jo je nem\u0161ki gozdar Peter Wohlleben. Kaj vse po\u010dnejo, \u010dutijo in znajo drevesa, sa<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ko sem pred dvema letoma pri\u0161el \u017eivet v Maribor, so me, Dolenjca na za\u010dasnem delu v Ljubljani, \u0161tajerski gostitelji popeljali po mestu. In debelo so gledali, ko mi je bil od vsega videnega in nevidenega najbolj v\u0161e\u010d mestni park. Kar 54 hektarjev vegetacije, potke in klopce, dva ribnika, tretji je pozabljen v gozdi\u010dku, in veliko \u010dlove\u0161tva od dojen\u010dkov do stoletnikov. Ta konglomerat ljudi, \u017eivali, klorofila in tudi kak\u0161no bo\u017eje oko mora biti zraven, je, kot pripoveduje zgodovina, do\u017eivel dobre in slabe \u010dase. Danes so slabi. A mariborski park je kot gospa stare \u0161ole, ki se skrbno oble\u010de, ko gre v javnost. Razko\u0161ni hektarji zelenja so vedno v javnosti, park je res nekoliko pokrpan, betoni popu\u0161\u010dajo, ker ni cvenka, a je \u010dist in sna\u017een, je ena od tistih re\u010di, ki v \u0161tajerski metropoli delujejo. Zato, ker je ljubljen. Mogo\u010den pridevnik. In ko se da\u0161 podu\u010diti o tem parku, ki ga je pred leti velika ameri\u0161ka televizijska hi\u0161a razglasila za najlep\u0161ega v srednji Evropi, ti povedo tudi, da je del mariborskega odra\u0161\u010danja in \u0161olske vzgoje navada, da si mladi nadobudne\u017ei v parku izberejo svoje drevo, ga obiskujejo, opazujejo, popisujejo in fotkajo, kako se dru\u017eita. Selfiji moje drevo in jaz. Mogo\u010d je tudi obraten vrstni red. Neverjetno lepo in ganljivo razmerje dveh \u017eivih bitij. Seveda je slavni park, ustanovljen v zadnjem bli\u0161\u010du Franca Jo\u017eefa, predzadnjega avstrijskega in na\u0161ega cesarja, imel v zgodovini tudi druge naloge in zadol\u017eitve. Najbolj sem se zabaval ob ideji, da bi pogled na \u010drne gradnje za Tremi ribniki lahko skrili z zasaditvijo visokih dreves. Kako rahlo\u010dutno, kako \u0161tajersko. Kje drugje bi jih podrli, \u010drne hi\u0161e. A mi smo pri razmerju, verigi \u010dlovek-drevo-park-gozd. V\u010deraj sem bil spet v mestnem parku. Zima, sneg in led ne zamrznejo njegovega zna\u010daja, pravzaprav ga \u0161e bolj poudarijo. Samo po\u010ditek v \u010dasu in prostoru. Veliko ljudi po vsem svetu bere knjigo Skrivno \u017eivljenje dreves, napisal jo je nem\u0161ki gozdar Peter Wohlleben. Kaj vse po\u010dnejo, \u010dutijo in znajo drevesa, sa<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n