Ocena Slovenije na indeksu zaznave korupcije za leto 2016 ka\u017ee, da vlada, politi\u010dni odlo\u010devalci in javni sektor \u0161e vedno dopu\u0161\u010dajo sistemske zlorabe in netransparentno delovanje pri porabi javnih sredstev, menijo v Transparency International (TI) Slovenia. Iz objavljenega poro\u010dila je razvidno, da je Slovenija z 31. mestom med 176 dr\u017eavami in oceno 61 za \u0161tiri mesta in za eno to\u010dko izbolj\u0161ala rezultat iz leta 2015. Takrat je Slovenija namre\u010d dobila 60 to\u010dk in je bila uvr\u0161\u010dena na 35. mesto, raziskava pa je zajemala 168 dr\u017eav. Vseeno v TI Slovenija z rezultatom niso zadovoljni, saj “Slovenija \u017ee od leta 2012 ne bele\u017ei vidnej\u0161ega napredka, leto\u0161nje izbolj\u0161anje pa je v okviru standardne napake, zato o bistvenem napredku ni mogo\u010de govoriti.” Predsednica TI Slovenia Simona Habi\u010dTit Ko\u0161ir Predsednica TI Slovenia Simona Habi\u010d je ob tem opozorila, da posledice korupcije in nepravilnosti pri porabi javnega denarja v vsakodnevnem \u017eivljenju \u010dutimo vsi dr\u017eavljani. “Ko recimo \u010dakamo v dolgih vrstah pri zdravniku, ko moramo dodatno pla\u010devati za zdravila ali preglede, ko se vozimo po luknjastih dr\u017eavnih in ob\u010dinskih cestah ali ko zraven na\u0161ega doma nepri\u010dakovano zraste industrijska cona, pa \u010deprav ne bi smela,” je navedla. V TI Slovenija ocenjujejo, da vlada v praksi \u0161e vedno slabo zagotavlja proaktivno transparentnost, integriteto in odgovornost. Menijo, da morali bili vsi podatki o poslovanju javnega sektorja javni, in pozivajo k vzpostavitvi zakonodajne sledi, bolj\u0161i za\u0161\u010diti prijaviteljev in k ve\u010djim prizadevanjem odgovornih za ureditev tega podro\u010dja. Obenem opozarjajo na padec ugleda Komisije za prepre\u010devanje korupcije (KPK) in neu\u010dinkovitost te neodvisne institucije. Najvi\u0161je Danska in Nova Zelandija, najni\u017eje Somalija Danska in Nova Zelandija, ki sta na prvem mestu indeksa, sta zbrali vsaka po 90 to\u010dk, pri \u010demer rezultat ni\u010d to\u010dk na indeksu pomeni visoko koruptivnost dr\u017eave, rezultat 100 pa “zelo \u010disto” dr\u017eavo. Danska je bila na prvem mestu \u017ee lani. Sledi Finska z 89 to\u010dka<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ocena Slovenije na indeksu zaznave korupcije za leto 2016 ka\u017ee, da vlada, politi\u010dni odlo\u010devalci in javni sektor \u0161e vedno dopu\u0161\u010dajo sistemske zlorabe in netransparentno delovanje pri porabi javnih sredstev, menijo v Transparency International (TI) Slovenia. Iz objavljenega poro\u010dila je razvidno, da je Slovenija z 31. mestom med 176 dr\u017eavami in oceno 61 za \u0161tiri mesta in za eno to\u010dko izbolj\u0161ala rezultat iz leta 2015. Takrat je Slovenija namre\u010d dobila 60 to\u010dk in je bila uvr\u0161\u010dena na 35. mesto, raziskava pa je zajemala 168 dr\u017eav. Vseeno v TI Slovenija z rezultatom niso zadovoljni, saj “Slovenija \u017ee od leta 2012 ne bele\u017ei vidnej\u0161ega napredka, leto\u0161nje izbolj\u0161anje pa je v okviru standardne napake, zato o bistvenem napredku ni mogo\u010de govoriti.” Predsednica TI Slovenia Simona Habi\u010dTit Ko\u0161ir Predsednica TI Slovenia Simona Habi\u010d je ob tem opozorila, da posledice korupcije in nepravilnosti pri porabi javnega denarja v vsakodnevnem \u017eivljenju \u010dutimo vsi dr\u017eavljani. “Ko recimo \u010dakamo v dolgih vrstah pri zdravniku, ko moramo dodatno pla\u010devati za zdravila ali preglede, ko se vozimo po luknjastih dr\u017eavnih in ob\u010dinskih cestah ali ko zraven na\u0161ega doma nepri\u010dakovano zraste industrijska cona, pa \u010deprav ne bi smela,” je navedla. V TI Slovenija ocenjujejo, da vlada v praksi \u0161e vedno slabo zagotavlja proaktivno transparentnost, integriteto in odgovornost. Menijo, da morali bili vsi podatki o poslovanju javnega sektorja javni, in pozivajo k vzpostavitvi zakonodajne sledi, bolj\u0161i za\u0161\u010diti prijaviteljev in k ve\u010djim prizadevanjem odgovornih za ureditev tega podro\u010dja. Obenem opozarjajo na padec ugleda Komisije za prepre\u010devanje korupcije (KPK) in neu\u010dinkovitost te neodvisne institucije. Najvi\u0161je Danska in Nova Zelandija, najni\u017eje Somalija Danska in Nova Zelandija, ki sta na prvem mestu indeksa, sta zbrali vsaka po 90 to\u010dk, pri \u010demer rezultat ni\u010d to\u010dk na indeksu pomeni visoko koruptivnost dr\u017eave, rezultat 100 pa “zelo \u010disto” dr\u017eavo. Danska je bila na prvem mestu \u017ee lani. Sledi Finska z 89 to\u010dka<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n