Natan\u010dnega podatka o tem, koliko od prijetih in ne vrnjenih tujcev je zaprosilo za mednarodno za\u0161\u010dito v Sloveniji, ni mogo\u010de podati, saj se statisti\u010dni podatki po teh kriterijih ne vodijo. Predvidevajo, da je velika ve\u010dina teh oseb podala pro\u0161njo za mednarodno za\u0161\u010dito, sicer vlada pojasnjuje poslancu SDS Vinku Gorenaku na njegovo pisno poslansko vpra\u0161anje. Od 908 oseb, ki so zaprosile za mednarodno za\u0161\u010dito, jih je po evidencah 548 samovoljno zapustilo azilni dom oziroma njegove izpostave.<\/p>\n
Ob tem so dodali, da pravico do mednarodne za\u0161\u010dite v Sloveniji ureja zakon o mednarodni za\u0161\u010diti, ki med drugim dolo\u010da tudi, da se nezakonit vstop dr\u017eavljana tretje dr\u017eave ali osebe brez dr\u017eavljanstva v Slovenijo, v primeru, da je ta pred uradnimi organi izrazil namen podati pro\u0161njo za mednarodno za\u0161\u010dito, ne obravnava kot nezakonit prehod dr\u017eavne meje.<\/p>\n
Zakon o mednarodni za\u0161\u010diti dolo\u010da \u0161e, da vlagatelj namere ne sme biti odstranjen iz Slovenije do vlo\u017eitve pro\u0161nje za mednarodno za\u0161\u010dito. Prosilec za mednarodno za\u0161\u010dito pa ima od vlo\u017eitve pro\u0161nje do izvr\u0161ljivosti odlo\u010ditve pristojnega organa o pro\u0161nji pravico do prebivanja v Sloveniji.<\/p>\n
Kot so \u0161e pojasnili, ministrstvo za notranje zadeve nima podatka o \u0161tevilu tistih, ki so bili v tretjo dr\u017eavo vrnjeni zaradi negativno re\u0161ene pro\u0161nje za mednarodno za\u0161\u010dito, saj teh podatkov ne vodi lo\u010deno. Skupno pa je bilo v obdobju od 12. marca do 17. decembra 2016 v tretje dr\u017eave vrnjenih 170 tujcev, ena oseba pa v drugo dr\u017eavo EU. V tem obdobju so druge dr\u017eave v Slovenijo vrnile 354 oseb, med njimi 36 slovenskih dr\u017eavljanov. 54 tujcev je bilo v Slovenijo vrnjenih v okviru t. i. dublinskega postopka. Ostali so bili v Slovenijo vrnjeni na podlagi dvostranskih sporazumov o ponovnem sprejemu in drugih pravnih osnov, je navedla vlada.<\/p>\n
V odgovoru na poslansko vpra\u0161anje Andreja \u010cu\u0161a (SDS) je vlada poudarila, da nudenje za\u0161\u010dite beguncem pomeni spo\u0161tovanje mednarodnega humanitarnega prava in \u010dlovekovih pravic ter humanitaren in solidaren odnos dr\u017eave ali skupnosti dr\u017eav do dogajanja v svetu in civilistov, ki so se zna\u0161li v oboro\u017eenih spopadih oziroma so v izvorni dr\u017eavi preganjani.<\/p>\n
Slovenija je sprejemnica \u017denevske konvencije o beguncih, ki skupaj s \u0161e nekaterimi konvencijami predstavlja temelje pravil mednarodnega humanitarnega prava. \u017denevska konvencija kot univerzalni sporazum dolo\u010da, kdo je begunec, definira pravice in dol\u017enosti beguncev in njihovih dr\u017eav gostiteljic, so izpostavili na vladi.<\/p>\n
Pojasnili so \u0161e, da vsakega tujca, ki nedovoljeno vstopi v dr\u017eavo, policija kaznuje zaradi kr\u0161itve 12. \u010dlena zakona o tujcih z globo v vi\u0161ini 500 evrov. Tujca se sicer v skladu z mednarodnimi oziroma dvostranskimi pogodbami vra\u010da v dr\u017eavo, iz katere je pri\u0161el. Slovenija ima z vsemi sosednjimi dr\u017eavami podpisan dvostranski sporazum o izro\u010ditvi in prevzemu oseb, katerih vstop ali prebivanje je nezakonito, so \u0161e pojasnili.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Policija je med 12. marcem in 17. decembrom 2016 na meji s Hrva\u0161ko prijela 994 tujcev, pristojnim hrva\u0161kim organom jih je v tem \u010dasu vrnila 480. Do vklju\u010dno 21. decembra lani je 908 oseb zaprosilo za mednarodno za\u0161\u010dito, skoraj polovica pa jih je azilni dom kasneje samovoljno zapustila, je vlada pojasnila v odgovoru na nekatera poslanska vpra\u0161anja.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":175105,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[6374,4525,6778,6166,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n