Finan\u010dni ministri EU so danes v Bruslju razpravljali o poro\u010dilu skupine strokovnjakov pod vodstvom nekdanjega italijanskega premierja Maria Montija, ki poziva k reformi evropskega prora\u010duna ter novim lastnim virom za polnjenje evropske blagajne.<\/p>\n
Med morebitnimi novimi lastnimi viri Montijeva skupina omenja davek na izpuste CO2, enotni davek na goriva ali druge vrste energetskega ali okoljskega davka, enotni davek od dobi\u010dka pravnih oseb, reformirani DDV ali davek na finan\u010dni sektor.<\/p>\n
Montijeva skupina predlaga tudi ukinitev vseh popravnih mehanizmov ali “rabatov”. Najbolj znan prora\u010dunski popust je tisti, ki si ga je priborila biv\u0161a britanska premierka, “\u017eelezna dama” Margaret Thatcher z znamenitim stavkom, da “ho\u010de nazaj svoj denar”.<\/p>\n
To je bila \u0161ele prva razprava o poro\u010dilu Montijeve skupine, pogled v prihodnost po letu 2020, ko se za\u010dne nov ve\u010dletni evropski prora\u010dunski okvir. Evropska komisija mora zdaj pripraviti konkretne predloge, je izpostavila slovenska finan\u010dna ministrica.<\/p>\n
“Bistveno je, da poro\u010dilo ne predlaga nekega novega evropskega davka, temve\u010d ohranitev in izbolj\u0161avo nekaterih obstoje\u010dih instrumentov financiranja,” je izpostavila Vrani\u010dar Ermanova.<\/p>\n
Ob tem strokovnjaki po njenih besedah razmi\u0161ljajo tudi o tem, katere nove vire bi bilo mogo\u010de uporabiti za financiranje evropskih politik, predvsem pa izhajajo iz tega, da je treba odpraviti razli\u010dne posebnosti in graditi na transparentnosti.<\/p>\n
“S slovenskega zornega kota je izredno pomembno, da se upo\u0161teva ekonomska mo\u010d \u010dlanic, da se upo\u0161teva pravilo transparentnosti in na\u010delo \u010dim ni\u017ejih administrativnih stro\u0161kov,” je poudarila ministrica.<\/p>\n
Nekdanji evropski komisar za prora\u010dun Janusz Lewandowski je kot nov lastni vir za evropski prora\u010dun v preteklosti predlagal davek na finan\u010dne transakcije, vendar z zamislijo ni prodrl, ker za uvedbo tega davka ni bilo zahtevanega soglasja med \u010dlanicami unije.<\/p>\n
Nato se je skupina dr\u017eav, med katerimi je tudi Slovenija, odlo\u010dila za uvedbo davka v okviru posebnega mehanizma okrepljenega sodelovanja, vendar tudi v okviru te skupine doslej ni bilo preboja.<\/p>\n
Vrani\u010dar Ermanova je danes pojasnila, da ni nobenih novosti v povezavi s tem davkom, in izpostavila, da je zelo te\u017eko razmi\u0161ljati o tem davku v kontekstu lastnih virov, saj nanj ne pristaja niti polovica \u010dlanic.<\/p>\n
Ministrica je \u0161e izpostavila, da je bila v pogajanjih o sedanjem ve\u010dletnem evropskem prora\u010dunu Slovenija zagovornica tega, da se je treba bolj nasloniti na vir na podlagi bruto nacionalnega dohodka (BND). Za zdaj tega stali\u0161\u010da niso spremenili.<\/p>\n
O tem, kdaj bo komisija predlagala nove re\u0161itve, je po besedah Vrani\u010dar Ermanove te\u017eko govoriti, bo pa verjetno treba po\u010dakati vsaj na osnovne obrise bodo\u010dih odnosov z Veliko Britanijo, ker bo to tudi eden klju\u010dnih vplivov na prihodnji evropski prora\u010dun.<\/p>\n
V In\u0161titutu Jacques Delors so pred \u010dasom ocenili, da naj bi izstop Velike Britanije iz EU evropski prora\u010dun prikraj\u0161al za deset milijard evrov letno, in opozorili na tveganja, ki jih prina\u0161a brexit.<\/p>\n
Vrani\u010dar Ermanova poudarja, da je o vplivu brexita na evropski prora\u010dun prezgodaj govoriti, saj Britanci niti \u0161e niso spro\u017eili lo\u010ditvenega postopka. Poleg tega je to po njenem mnenju odvisno tudi o prihodnjega oblikovanja politik drugih \u010dlanic.<\/p>\n
Prora\u010dun EU se ve\u010dinoma financira iz lastnih virov. Pribli\u017eno 70 odstotkov prihodkov predstavljajo sredstva iz naslova BND. Po pribli\u017eno 12 odstotkov pa tradicionalna lastna sredstva, ki vklju\u010dujejo carinske in kmetijske dajatve, ter sredstva iz DDV.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Za Slovenijo je pri reformi evropskega prora\u010duna klju\u010dno upo\u0161tevati ekonomsko mo\u010d \u010dlanic, pravilo transparentnosti in na\u010delo \u010dim ni\u017ejih administrativnih stro\u0161kov, je danes v Bruslju poudarila finan\u010dna ministrica Mateja Vrani\u010dar Erman. O podrobnostih reforme in vpliva brexita na evropski prora\u010dun je po njenih besedah prezgodaj govoriti.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":200027,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[5215,1910,6113,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n