Spet grem mimo metrojske postaje Quai de la Gare v sredi\u0161\u010du Pariza in spet je prilo\u017enost, da se jim pridru\u017eim – brezskrbnikom, ki posedajo tam ob postaji. A ni \u010dasa, saj \u017ee zamujam na dogovorjeni sestanek. In sem \u017eiv\u010den, ker bo zve\u010der tekma v dvorani Bercy kon\u010dana ponovno tik pred oddajo tekstov.\u0160e ena nori\u0161nica. Slovenskim rokometa\u0161em skorajda ne dovolim, da bi se po tekmah veselili, ko zmagujejo. Ali da bi v mikrofon izjokali \u017ealost ob porazu. Zamujamo z roki, treba je na hitro. V resnici v takem tempu ni\u010desar ve\u010d ne vidim in tudi ob\u010dutim bolj medlo. Otopel samo \u0161e spremljam dogodke ter izbiram \u010drke, ko zapisujem, kaj mislijo drugi. Sebe ne sli\u0161im.Oni brezdomci, ki so si na re\u0161etkah prezra\u010devalnih ja\u0161kov metroja uredili prebivali\u0161\u010de, ne berejo \u010dasopisov, nimajo radia in ne televizije. Vse, kar jih zanima, zvedo na ulici. Nimajo veliko, so pa gospodarji svojega \u010dasa. Ko prideta \u017eeja in lakota, ga porabijo za \u017eicanje denarja. Za pir, za vino. Skrbi, ki \u017eerejo nas, jih ne zanimajo. Pono\u010di samo \u0161e oni opazujejo zvezde pod nebom, mi smo si na\u0161e nebo \u017ee zdavnaj zaprli s plafoni.Pari\u0161ki bera\u010di so vsem na o\u010deh, medtem ko je za take, kot sem jaz, najbolje, \u010de se sredi te d\u017eungle naredim nevidnega. Tako bom najbolje \u0161el skozi \u017eivljenje. Ne upam se ljudem zazreti v o\u010di, saj nikoli ne ve\u0161, kak\u0161ne namene imajo.Mi, ki imamo svoje slu\u017ebe in smo si v \u017eivljenju nekaj ustvarili, se teh reve\u017eev potem ob\u010dasno usmilimo, ko jim v roko stisnemo kak evro. Tako peremo svoje kosmate du\u0161e. Verjetno se bera\u010dem smilimo \u0161e precej bolj, kot se oni smilijo nam. A nekega dne bo treba potegniti \u010drto pod tem, kar smo po\u010deli v \u017eivljenju. In bojim se, da mnogi ne bomo imeli kaj pokazati. Da bo vse to prepisovanje \u017eivljenja drugih malo vredno.Zato me ima, da bi se zaustavil pri bera\u010dih in se za\u010del tam na re\u0161etkah prezra\u010devalnih ja\u0161kov na novo u\u010diti, kaj je v \u017eivljenju res pomembno. No, ne ravno na ja\u0161kih, to je bila prispodoba. \u017delim si, da bi bil spet bogat, \u010detudi s praznimi \u017eepi.\u0160port<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Spet grem mimo metrojske postaje Quai de la Gare v sredi\u0161\u010du Pariza in spet je prilo\u017enost, da se jim pridru\u017eim – brezskrbnikom, ki posedajo tam ob postaji. A ni \u010dasa, saj \u017ee zamujam na dogovorjeni sestanek. In sem \u017eiv\u010den, ker bo zve\u010der tekma v dvorani Bercy kon\u010dana ponovno tik pred oddajo tekstov.\u0160e ena nori\u0161nica. Slovenskim rokometa\u0161em skorajda ne dovolim, da bi se po tekmah veselili, ko zmagujejo. Ali da bi v mikrofon izjokali \u017ealost ob porazu. Zamujamo z roki, treba je na hitro. V resnici v takem tempu ni\u010desar ve\u010d ne vidim in tudi ob\u010dutim bolj medlo. Otopel samo \u0161e spremljam dogodke ter izbiram \u010drke, ko zapisujem, kaj mislijo drugi. Sebe ne sli\u0161im.Oni brezdomci, ki so si na re\u0161etkah prezra\u010devalnih ja\u0161kov metroja uredili prebivali\u0161\u010de, ne berejo \u010dasopisov, nimajo radia in ne televizije. Vse, kar jih zanima, zvedo na ulici. Nimajo veliko, so pa gospodarji svojega \u010dasa. Ko prideta \u017eeja in lakota, ga porabijo za \u017eicanje denarja. Za pir, za vino. Skrbi, ki \u017eerejo nas, jih ne zanimajo. Pono\u010di samo \u0161e oni opazujejo zvezde pod nebom, mi smo si na\u0161e nebo \u017ee zdavnaj zaprli s plafoni.Pari\u0161ki bera\u010di so vsem na o\u010deh, medtem ko je za take, kot sem jaz, najbolje, \u010de se sredi te d\u017eungle naredim nevidnega. Tako bom najbolje \u0161el skozi \u017eivljenje. Ne upam se ljudem zazreti v o\u010di, saj nikoli ne ve\u0161, kak\u0161ne namene imajo.Mi, ki imamo svoje slu\u017ebe in smo si v \u017eivljenju nekaj ustvarili, se teh reve\u017eev potem ob\u010dasno usmilimo, ko jim v roko stisnemo kak evro. Tako peremo svoje kosmate du\u0161e. Verjetno se bera\u010dem smilimo \u0161e precej bolj, kot se oni smilijo nam. A nekega dne bo treba potegniti \u010drto pod tem, kar smo po\u010deli v \u017eivljenju. In bojim se, da mnogi ne bomo imeli kaj pokazati. Da bo vse to prepisovanje \u017eivljenja drugih malo vredno.Zato me ima, da bi se zaustavil pri bera\u010dih in se za\u010del tam na re\u0161etkah prezra\u010devalnih ja\u0161kov na novo u\u010diti, kaj je v \u017eivljenju res pomembno. No, ne ravno na ja\u0161kih, to je bila prispodoba. \u017delim si, da bi bil spet bogat, \u010detudi s praznimi \u017eepi.\u0160port<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n