\u017divljenje pi\u0161e svoje osebne zgodbe med \u0161portniki tudi v dneh, ko se zdi, da se vse su\u010de samo okoli velikega tekmovanja. Slovenski rokometa\u0161i so od\u0161li na pot v Francijo v prvih dneh januarja. Pred tem so bili skupaj na pripravah \u017ee pred za\u010detkom decembrskih praznikov. Dru\u017eine so videli samo na kratko, da so si lahko vo\u0161\u010dili uspe\u0161no novo leto. “Pred \u010detrtfinalnim obra\u010dunom s Katarci sem fantom rekel – dolgo smo \u017ee na poti, dovolj imamo. Sedaj lahko izgubimo tekmo in se lepo vrnemo domov. A so izbrali drugo mo\u017enost in bivanje tu v Parizu smo si podalj\u0161ali \u0161e za ta vikend. Upam, da vmes tudi nekaj osvojimo,” je po uvrstitvi v polfinale klimo v ekipi opisal Veselin Vujovi\u0107, selektor slovenske rokometne reprezentance. Velik motivator, a vsaj po tistem, kar je v Franciji pokazal v preteklih dveh tednih, \u0161e mnogo ve\u010d kot to. Skrbi ostajajo, Skok je zajokal Pa ni vse tako enozna\u010dno, kot je videti na prvi pogled – mladi, nadarjeni rokometa\u0161i so odpotovali v tujino in sedaj si tam samo prizadevajo ustvariti dober rezultat, za vse preostalo poskrbijo drugi. Matev\u017e Skok je proti Katarju (32:30) v \u010detrtfinalu zopet branil odli\u010dno. V statistiko smo mu zapisali trinajst obranjenih strelov, enkrat je z metom prek celega igri\u0161\u010da tudi zadel katarsko mre\u017eo. S tem je prispeval znaten dele\u017e k zgodovinski zmagi Slovenije. Po tekmi so ga prevzela \u010dustva. Pa niso bila namenjena rokometu. “Danes ima moj sin rojstni dan. Njemu poklanjam to zmago in obljubim, da mu bom domov prinesel tudi medaljo.” Potem so mu besede vzele solze. Verjetno je v sla\u010dilnici \u0161e dolgo jokal. Njegov sin je \u010detrti rojstni dan praznoval brez star\u0161ev. O\u010de se je na svetovnem prvenstvu boril za medaljo, mama pa je \u017ee mesec dni v bolni\u0161nici, kjer zdravniki obvladujejo tvegano nose\u010dnost. Bo pa vsaj kmalu bolje, ko bo \u0161tiriletnik dobil dru\u017ebo. Medalja je nagrada za odrekanja Kolajna, ki si jo je ta generacija slovenskih rokometa\u0161ev tako zelo \u017eelela osvojiti, je pla\u010dilo za ve\u010d kot enomese\u010dno odrekanje. \u010ce bi ostali brez nje<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\u017divljenje pi\u0161e svoje osebne zgodbe med \u0161portniki tudi v dneh, ko se zdi, da se vse su\u010de samo okoli velikega tekmovanja. Slovenski rokometa\u0161i so od\u0161li na pot v Francijo v prvih dneh januarja. Pred tem so bili skupaj na pripravah \u017ee pred za\u010detkom decembrskih praznikov. Dru\u017eine so videli samo na kratko, da so si lahko vo\u0161\u010dili uspe\u0161no novo leto. “Pred \u010detrtfinalnim obra\u010dunom s Katarci sem fantom rekel – dolgo smo \u017ee na poti, dovolj imamo. Sedaj lahko izgubimo tekmo in se lepo vrnemo domov. A so izbrali drugo mo\u017enost in bivanje tu v Parizu smo si podalj\u0161ali \u0161e za ta vikend. Upam, da vmes tudi nekaj osvojimo,” je po uvrstitvi v polfinale klimo v ekipi opisal Veselin Vujovi\u0107, selektor slovenske rokometne reprezentance. Velik motivator, a vsaj po tistem, kar je v Franciji pokazal v preteklih dveh tednih, \u0161e mnogo ve\u010d kot to. Skrbi ostajajo, Skok je zajokal Pa ni vse tako enozna\u010dno, kot je videti na prvi pogled – mladi, nadarjeni rokometa\u0161i so odpotovali v tujino in sedaj si tam samo prizadevajo ustvariti dober rezultat, za vse preostalo poskrbijo drugi. Matev\u017e Skok je proti Katarju (32:30) v \u010detrtfinalu zopet branil odli\u010dno. V statistiko smo mu zapisali trinajst obranjenih strelov, enkrat je z metom prek celega igri\u0161\u010da tudi zadel katarsko mre\u017eo. S tem je prispeval znaten dele\u017e k zgodovinski zmagi Slovenije. Po tekmi so ga prevzela \u010dustva. Pa niso bila namenjena rokometu. “Danes ima moj sin rojstni dan. Njemu poklanjam to zmago in obljubim, da mu bom domov prinesel tudi medaljo.” Potem so mu besede vzele solze. Verjetno je v sla\u010dilnici \u0161e dolgo jokal. Njegov sin je \u010detrti rojstni dan praznoval brez star\u0161ev. O\u010de se je na svetovnem prvenstvu boril za medaljo, mama pa je \u017ee mesec dni v bolni\u0161nici, kjer zdravniki obvladujejo tvegano nose\u010dnost. Bo pa vsaj kmalu bolje, ko bo \u0161tiriletnik dobil dru\u017ebo. Medalja je nagrada za odrekanja Kolajna, ki si jo je ta generacija slovenskih rokometa\u0161ev tako zelo \u017eelela osvojiti, je pla\u010dilo za ve\u010d kot enomese\u010dno odrekanje. \u010ce bi ostali brez nje<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n