Kapetan slovenske rokometne reprezentance Vid Kavti\u010dnik je osem minut pred koncem tekme malega finala na svetovnem prvenstvu proti Hrva\u0161ki oble\u017eal na parketu. Odnesli so ga do klopi, prvi pregled reprezentan\u010dnega zdravnika Sa\u0161e Djuri\u0107a pa ni prinesel ni\u010d spodbudnega. Potrdil je sum, da je koleno hudo po\u0161kodovano – po\u0161kodovan naj bi bil meniskus, strgano eno od kolenskih vezi. Vidu Kavti\u010dniku so koleno povili, med novinarje je pri\u0161epal, a s kolajno okoli vratu. “Vesel sem, kljub bole\u010dinam. To, kar nam je uspelo proti Hrvatom, je obraz na\u0161e ekipe, na\u0161e borbenosti. Tega ne more narediti nobena druga reprezentanca. Vsekakor se kaj takega zgodi zelo redko. Ponosen sem, da sem lahko kapetan takim igralcem. Borili smo se in nismo bili pani\u010dni niti, ko je bila tekma za veliko ljudi izgubljena. Borili smo se tako, kot smo se \u017ee proti Francozom v polfinalu. Enkrat ti uspe, drugi\u010d ne. Danes nam je in vsi smo lahko zadovoljni.” V boju za bronasto medaljo ste imeli na drugi strani ekipo, ki sodi med velesile v rokometu – Hrva\u0161ko. Premagali ste velikana. David proti Goljatu, mali so izkazali svojo veli\u010dino. “Veliko je bilo govora o sindromu majhnosti, take re\u010di. Sam v to ne verjamem. So dnevi, ko nam gre, in so drugi, ko ne gre \u010disto ni\u010d. Mi smo bili pogosto v situaciji, ko je bilo treba zmagati. In smo zmagali. Nocoj smo dokazali, da lahko premagamo tudi velike reprezentance – na papirju velike. Sindrom majhnosti smo Slovenci vrgli v ko\u0161.” To je va\u0161a druga medalja na velikih tekmovanjih. Prvo ste osvojili davnega leta 2004 na evropskem prvenstvu v Ljubljani. Ju lahko primerjate med seboj? “Obe imata enako te\u017eo. Na drugo medaljo sem sicer moral \u010dakati trinajst let, sedaj pa upam, da bo naslednja v na\u0161i vitrini mnogo prej. \u017delim si, da bi ostali taka ekipa, kot smo ta \u010das, in to ne glede na dogodke okoli nas.” Medaljo so si zaslu\u017eili tudi tisti \u010dlani va\u0161e ekipe, s katerimi novinarji obi\u010dajno ne delamo intervjujev. Ki se ne pojavljajo na igri\u0161\u010du, pa so sestavni del va\u0161e zgodbe<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Kapetan slovenske rokometne reprezentance Vid Kavti\u010dnik je osem minut pred koncem tekme malega finala na svetovnem prvenstvu proti Hrva\u0161ki oble\u017eal na parketu. Odnesli so ga do klopi, prvi pregled reprezentan\u010dnega zdravnika Sa\u0161e Djuri\u0107a pa ni prinesel ni\u010d spodbudnega. Potrdil je sum, da je koleno hudo po\u0161kodovano – po\u0161kodovan naj bi bil meniskus, strgano eno od kolenskih vezi. Vidu Kavti\u010dniku so koleno povili, med novinarje je pri\u0161epal, a s kolajno okoli vratu. “Vesel sem, kljub bole\u010dinam. To, kar nam je uspelo proti Hrvatom, je obraz na\u0161e ekipe, na\u0161e borbenosti. Tega ne more narediti nobena druga reprezentanca. Vsekakor se kaj takega zgodi zelo redko. Ponosen sem, da sem lahko kapetan takim igralcem. Borili smo se in nismo bili pani\u010dni niti, ko je bila tekma za veliko ljudi izgubljena. Borili smo se tako, kot smo se \u017ee proti Francozom v polfinalu. Enkrat ti uspe, drugi\u010d ne. Danes nam je in vsi smo lahko zadovoljni.” V boju za bronasto medaljo ste imeli na drugi strani ekipo, ki sodi med velesile v rokometu – Hrva\u0161ko. Premagali ste velikana. David proti Goljatu, mali so izkazali svojo veli\u010dino. “Veliko je bilo govora o sindromu majhnosti, take re\u010di. Sam v to ne verjamem. So dnevi, ko nam gre, in so drugi, ko ne gre \u010disto ni\u010d. Mi smo bili pogosto v situaciji, ko je bilo treba zmagati. In smo zmagali. Nocoj smo dokazali, da lahko premagamo tudi velike reprezentance – na papirju velike. Sindrom majhnosti smo Slovenci vrgli v ko\u0161.” To je va\u0161a druga medalja na velikih tekmovanjih. Prvo ste osvojili davnega leta 2004 na evropskem prvenstvu v Ljubljani. Ju lahko primerjate med seboj? “Obe imata enako te\u017eo. Na drugo medaljo sem sicer moral \u010dakati trinajst let, sedaj pa upam, da bo naslednja v na\u0161i vitrini mnogo prej. \u017delim si, da bi ostali taka ekipa, kot smo ta \u010das, in to ne glede na dogodke okoli nas.” Medaljo so si zaslu\u017eili tudi tisti \u010dlani va\u0161e ekipe, s katerimi novinarji obi\u010dajno ne delamo intervjujev. Ki se ne pojavljajo na igri\u0161\u010du, pa so sestavni del va\u0161e zgodbe<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n