“Tehnologija gor ali dol. V\u010dasih ta lahko odpove in izgubite vse, kar imate na karticah ali ra\u010dunalnikih. Slika ali fotografija na papirju pa je medij, ki ostane sto let in ve\u010d,” razlaga Zoltan Zauneker, ko po mizi razprostira pravo zakladnico svojih fotografij iz arhiva. Ogromno jih je. “Veliko je lepih spominov.” Zauneker, letnik 1946, je po kon\u010dani osnovni \u0161oli postal vajenec pri murskosobo\u0161kem fotografu Francu Hochst\u00e4tterju. Dve leti oziroma dvakrat po devet mesecev je bil v fotografski delavnici, preostale tri mesece pa v \u0161oli v Ljubljani. “Vajeni\u0161tvo je bil dober sistem, saj si se u\u010dil iz prakse. \u0160lo je za obrtno fotografijo. V knjigi res vse pi\u0161e, a to ni to. Ko je sin Jure kon\u010dal \u0161olo za oblikovanje v Ljubljani, je pri\u0161el domov, in ko je moral narediti fotografijo za osebno izkaznico, tega ni znal.” Pogosto se zgodi, da ko gre Zoltan Zauneker po ulici, kdo re\u010de: “Vidite, to pa je na\u0161 slikar.” Porok ali drugih slavij, ki jih je ovekove\u010dil, in tudi fotografiranja pogrebov je bilo namre\u010d veliko. Tudi anekdot se je seveda nabralo obilo. Kot na primer tista, kako so neko\u010d zaradi mo\u010dnega de\u017eja morali mladoporo\u010denca in svate za skupinsko sliko fotografirati \u0161e enkrat naslednji dan. “Opravili so slavje in se potem vnovi\u010d oblekli za potrebe te fotografije.” In recept za dobro fotografijo? “Vedno mora\u0161 biti v sredi\u0161\u010du dogajanja, je rad govoril profesor v Ljubljani. Ko fotografira\u0161, mora\u0161 imeti v glavi, kako bo ta fotografija videti na papirju. Ko sem se recimo peljal na kak dogodek, sem \u017ee razmi\u0161ljal, kje postaviti mladoporo\u010denca, kje bo potekal krst, kje bo najbolj\u0161a svetloba\u00a0… Ko si fotografiral na film, ni bilo popravnega izpita kot danes, ko lahko z ra\u010dunalni\u0161kim programom popravi\u0161 digitalno fotografijo. Zdaj, ko pridejo stranke, jim tudi svetujejo, kako naj se lotijo fotografiranja, da kljub sodobni opremi ne naredijo napak.” Ker je bil postaven in visok, je bil na naboru izbran, da je 18 mesecev slu\u017eil kot Titov gardist v Beogradu. To je bila elitna enota, ses<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
“Tehnologija gor ali dol. V\u010dasih ta lahko odpove in izgubite vse, kar imate na karticah ali ra\u010dunalnikih. Slika ali fotografija na papirju pa je medij, ki ostane sto let in ve\u010d,” razlaga Zoltan Zauneker, ko po mizi razprostira pravo zakladnico svojih fotografij iz arhiva. Ogromno jih je. “Veliko je lepih spominov.” Zauneker, letnik 1946, je po kon\u010dani osnovni \u0161oli postal vajenec pri murskosobo\u0161kem fotografu Francu Hochst\u00e4tterju. Dve leti oziroma dvakrat po devet mesecev je bil v fotografski delavnici, preostale tri mesece pa v \u0161oli v Ljubljani. “Vajeni\u0161tvo je bil dober sistem, saj si se u\u010dil iz prakse. \u0160lo je za obrtno fotografijo. V knjigi res vse pi\u0161e, a to ni to. Ko je sin Jure kon\u010dal \u0161olo za oblikovanje v Ljubljani, je pri\u0161el domov, in ko je moral narediti fotografijo za osebno izkaznico, tega ni znal.” Pogosto se zgodi, da ko gre Zoltan Zauneker po ulici, kdo re\u010de: “Vidite, to pa je na\u0161 slikar.” Porok ali drugih slavij, ki jih je ovekove\u010dil, in tudi fotografiranja pogrebov je bilo namre\u010d veliko. Tudi anekdot se je seveda nabralo obilo. Kot na primer tista, kako so neko\u010d zaradi mo\u010dnega de\u017eja morali mladoporo\u010denca in svate za skupinsko sliko fotografirati \u0161e enkrat naslednji dan. “Opravili so slavje in se potem vnovi\u010d oblekli za potrebe te fotografije.” In recept za dobro fotografijo? “Vedno mora\u0161 biti v sredi\u0161\u010du dogajanja, je rad govoril profesor v Ljubljani. Ko fotografira\u0161, mora\u0161 imeti v glavi, kako bo ta fotografija videti na papirju. Ko sem se recimo peljal na kak dogodek, sem \u017ee razmi\u0161ljal, kje postaviti mladoporo\u010denca, kje bo potekal krst, kje bo najbolj\u0161a svetloba\u00a0… Ko si fotografiral na film, ni bilo popravnega izpita kot danes, ko lahko z ra\u010dunalni\u0161kim programom popravi\u0161 digitalno fotografijo. Zdaj, ko pridejo stranke, jim tudi svetujejo, kako naj se lotijo fotografiranja, da kljub sodobni opremi ne naredijo napak.” Ker je bil postaven in visok, je bil na naboru izbran, da je 18 mesecev slu\u017eil kot Titov gardist v Beogradu. To je bila elitna enota, ses<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n