“V Sloveniji bo dele\u017e lo\u010deno zbranih odpadkov kmalu dosegel 70 odstotkov in ostale evropske dr\u017eave nas imajo za vzgled, a sistem ravnanja z odpadno embala\u017eo je v katastrofalnem stanju in ne deluje \u017ee od leta 2009,” je danes na novinarski konferenci v Ljubljani opozoril direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc.<\/p>\n
Kot je povedal, se nekatere dru\u017ebe za ravnanje z odpadno embala\u017eo izogibajo izpolnjevanju obvez prevzema odpadne embala\u017ee ter recikliranja in odstranjevanja, za kar so od zavezancev dobile pla\u010dilo.<\/p>\n
Sistem ravnanja z odpadno embala\u017eo namre\u010d deluje tako, da trgovci in proizvajalci, ki dajejo embalirane izdelke na trg, za odstranjevanje embala\u017ee pooblastijo dru\u017ebe za ravnanje z odpadno embala\u017eo – teh je v Sloveniji \u0161est – in za to storitev pla\u010dajo.<\/p>\n
“A \u017eal se vsako leto v jesenskem \u010dasu ponavlja zgodba, da nekatere od teh dru\u017eb v zasledovanju ni\u017ejih strokov in izbolj\u0161anja poslovnega izida ne izpolnjuje obveznosti,” je opozoril Zupanc. Povem enako se po njegovih besedah dogaja z odpadnimi nagrobnimi sve\u010dami, ki jih je v tem trenutku na dvori\u0161\u010dih komunalnih podjetij nakopi\u010denih ve\u010d kot 350 ton.<\/p>\n
V ljubljanski Snagi, ki pokriva \u0161estino slovenskega prebivalstva, imajo trenutno 2400 ton neprevzete embala\u017ee. “To je toliko, da je to skladi\u0161\u010de \u017ee vidno iz vesolja,” je dejal pomo\u010dnik direktorja Igor Petek, ki prav tako meni, da je vzrok za neprevzemanje odpadne embala\u017ee v te\u017enjah po pove\u010devanju dobi\u010dkov. “\u017dal pa ni volje za re\u0161itev,” je ugotovil.<\/p>\n
Direktor Javnega komunalnega podjetja Slovenske Konjice Franc Dover je opozoril na dodatne stro\u0161ke, ki jih imajo komunalna podjetja zaradi neprevzete odpadne embala\u017ee, kot so pove\u010dane potrebe po skladi\u0161\u010dnih povr\u0161inah, nabava za\u0161\u010ditnih mre\u017e, pove\u010dana notranja logistika in dodatni stro\u0161ki \u010di\u0161\u010denja. Mo\u010dan veter namre\u010d lahko raznese odpadno embala\u017eo tudi do dva kilometra naokoli, je povedal.<\/p>\n
S podobnimi te\u017eavami se soo\u010dajo tudi v Ajdov\u0161\u010dini, kjer in\u0161pektorji zahtevajo, naj se do maja nakopi\u010dene odpadke odpelje. Direktor Komunalno-stanovanjske dru\u017ebe Ajdov\u0161\u010dina Egon Stopar se je ob tem vpra\u0161al, ali naj te stro\u0161ke zara\u010dunajo uporabnikom. “Mislim, da ne more biti tako,” si je odgovoril.<\/p>\n
Da v skladi\u0161\u010dih komunalnih podjetij ostajajo kupi neprevzete odpadne embala\u017ee, v zbornici, ki deluje v okviru GZS, opozarjajo \u017ee vrsto let. Tokrat svoje zahteve zaostrujejo in od vlade ter okoljskega ministrstva zahtevajo ureditev zakonodaje, da bo sistem operativen in vzdr\u017een ter okoljsko sprejemljiv.<\/p>\n
Ministrstvo naj skupaj z in\u0161pektoratom poskrbi tudi za \u010dim prej\u0161nje ukrepanje in odstranitev nakopi\u010dene embala\u017ee z dvori\u0161\u010d izvajalcev komunalne slu\u017ebe odstranjevanja odpadkov. \u010ce se to ne bo zgodilo do konca februarja, pa napovedujejo protestni shod.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Dru\u017ebe za ravnanje z odpadno embala\u017eo ne prevzemajo embala\u017ee, zato so skladi\u0161\u010da komunalnih podjetij polna, opozarjajo na Zbornici komunalnega gospodarstva. Konec leta 2016 je pri komunalnih podjetjih po vsej Sloveniji ostalo skoraj 6000 ton neprevzete odpadne komunalne embala\u017ee, samo v Ljubljani toliko, da se jo vidi iz vesolja.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":202312,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[7825,7425,7826,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n