“Tri leta je, kar smo jasno in glasno, tudi s protestom na seji videmskega ob\u010dinskega sveta, povedali, da se ne strinjamo s traso daljnovoda Cirkovce-Pince, ki poteka po na\u0161ih vaseh vse od \u0160turmovca, Pobre\u017eja, Tr\u017eca, Sel do Lancove vasi, pa se na na\u0161e pozive ni nih\u010de odzval. \u0160e ve\u010d, zdaj doma\u010dini prejemamo v podpis pogodbe o slu\u017enostnih pravicah, grozijo nam z razlastninjenjem, a mi se takih iger ne gremo, in \u010detudi se je del na\u0161ih sova\u0161\u010danov odlo\u010dil ukloniti Elesu in na\u010drtovani gradnji, bomo preostali vztrajali. Visokonapetnostni daljnovod, \u010de ne bo vkopan v zemljo, v na\u0161e okolje ne sodi. Njegova gradnja bo prizadela tretjino na\u0161ih ljudi, tukaj sta varovano obmo\u010dje krajinskega parka \u0160turmovci in Natura 2000, pa to v primeru te gradnje ni\u010d ne pomeni, ko bi \u017eeleli v okolje pose\u010di ljudje, ki tukaj \u017eivimo, pa takoj naletimo na nepremostljive ovire,” ugotavlja Andrej Ro\u017eman, \u0160turmov\u010dan, ob\u010dinski svetnik, \u010dlan videmske civilne iniciative. Ob tem vsem, ki dvomijo, sporo\u010da: “Sam nikoli ne bom podpisal kakr\u0161nega koli partnerstva z Elesom, jaz svoje zemlje ne dam.” Daljnovod, pod njim pa ljudje in zemlja Po obmo\u010dju ob\u010dine Videm bo potekala kakih osem kilometrov dolga trasa daljnovoda, v njegovi neposredni sose\u0161\u010dini je, tako Robert Hamer\u0161ak, Pobre\u017ean, vsaj 300 hi\u0161 s kakimi dva tiso\u010d prebivalci, ki bodo \u010dutili vplive sevanja in bodo omejeni pri svoji kmetijski dejavnosti: “Gradnja daljnovoda ni v nikogar\u0161njo javno korist, pa\u010d pa gre za interese kapitala. Mi od te gradnje ne bomo imeli ni\u010d.” Kmetija Roginovih na Pobre\u017eju je velika deset hektarjev, in le en hektar je zunaj obmo\u010dja gradnje, kar bo, kot poudarja Janko Rogina, njihovo kmetijsko pridelavo mo\u010dno omejilo. Tudi z na\u010drtovanim namakanjem, dovoljeno je le kaplji\u010dno, bodo te\u017eave: “\u017de zdaj moramo upo\u0161tevati naravovarstvene ukrepe, saj \u017eivimo in kmetujemo na varovanem obmo\u010dju, poslej bodo pritiski \u0161e ve\u010dji. In kot da to \u0161e ni dovolj, pod daljnovodom bo tudi na\u0161a hi\u0161a in \u0161e kakih 150 v na\u0161i sose\u0161\u010dini. Ponujajo mi 29 tiso\u010d evr<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
“Tri leta je, kar smo jasno in glasno, tudi s protestom na seji videmskega ob\u010dinskega sveta, povedali, da se ne strinjamo s traso daljnovoda Cirkovce-Pince, ki poteka po na\u0161ih vaseh vse od \u0160turmovca, Pobre\u017eja, Tr\u017eca, Sel do Lancove vasi, pa se na na\u0161e pozive ni nih\u010de odzval. \u0160e ve\u010d, zdaj doma\u010dini prejemamo v podpis pogodbe o slu\u017enostnih pravicah, grozijo nam z razlastninjenjem, a mi se takih iger ne gremo, in \u010detudi se je del na\u0161ih sova\u0161\u010danov odlo\u010dil ukloniti Elesu in na\u010drtovani gradnji, bomo preostali vztrajali. Visokonapetnostni daljnovod, \u010de ne bo vkopan v zemljo, v na\u0161e okolje ne sodi. Njegova gradnja bo prizadela tretjino na\u0161ih ljudi, tukaj sta varovano obmo\u010dje krajinskega parka \u0160turmovci in Natura 2000, pa to v primeru te gradnje ni\u010d ne pomeni, ko bi \u017eeleli v okolje pose\u010di ljudje, ki tukaj \u017eivimo, pa takoj naletimo na nepremostljive ovire,” ugotavlja Andrej Ro\u017eman, \u0160turmov\u010dan, ob\u010dinski svetnik, \u010dlan videmske civilne iniciative. Ob tem vsem, ki dvomijo, sporo\u010da: “Sam nikoli ne bom podpisal kakr\u0161nega koli partnerstva z Elesom, jaz svoje zemlje ne dam.” Daljnovod, pod njim pa ljudje in zemlja Po obmo\u010dju ob\u010dine Videm bo potekala kakih osem kilometrov dolga trasa daljnovoda, v njegovi neposredni sose\u0161\u010dini je, tako Robert Hamer\u0161ak, Pobre\u017ean, vsaj 300 hi\u0161 s kakimi dva tiso\u010d prebivalci, ki bodo \u010dutili vplive sevanja in bodo omejeni pri svoji kmetijski dejavnosti: “Gradnja daljnovoda ni v nikogar\u0161njo javno korist, pa\u010d pa gre za interese kapitala. Mi od te gradnje ne bomo imeli ni\u010d.” Kmetija Roginovih na Pobre\u017eju je velika deset hektarjev, in le en hektar je zunaj obmo\u010dja gradnje, kar bo, kot poudarja Janko Rogina, njihovo kmetijsko pridelavo mo\u010dno omejilo. Tudi z na\u010drtovanim namakanjem, dovoljeno je le kaplji\u010dno, bodo te\u017eave: “\u017de zdaj moramo upo\u0161tevati naravovarstvene ukrepe, saj \u017eivimo in kmetujemo na varovanem obmo\u010dju, poslej bodo pritiski \u0161e ve\u010dji. In kot da to \u0161e ni dovolj, pod daljnovodom bo tudi na\u0161a hi\u0161a in \u0161e kakih 150 v na\u0161i sose\u0161\u010dini. Ponujajo mi 29 tiso\u010d evr<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n