Spomin na najbolj\u0161ega slovenskega \u0161portnika vseh \u010dasov, telovadca, sicer pa pravnika Leona \u0160tuklja je \u0161e \u017eiv. Ne ohranjajo ga le njegovi potomci, temve\u010d v Kersnikovo 1 v Mariboru, kjer je \u017eivel ve\u010dino svojega \u017eivljenja, \u0161e zmeraj prihajajo vabila na razne slovesnosti, dogodke. Vrsto let po drugi svetovni vojni pozabljeni \u0161portnik je bil nato zelo priljubljen, zato je moral svoj urnik skrbno na\u010drtovati. Veliko je potoval \u0161e v visoki starosti. Gotovo nepozaben je njegov obisk otvoritve olimpijskih iger v Atlanti leta 1996. S svojo \u010dilostjo pri skoraj 98 letih je navdu\u0161il. “Njegov urnik je bil \u2018grozen\u2018,” se spominja Lidija Pauko, h\u010di legendarnega \u0161portnika. “\u0160e zmeraj hranim zvezke, v katerih je imel popisane urnike za vsak dan. \u010cudim se, da se mu je \u0161e ljubilo in da je sploh zmogel. Ko je zazvonil telefon, je najprej dejal, po\u010dakajte, grem v notes pogledat. Veliko je bilo tega, a rad je \u0161el na vsa ta potovanja. Pri Toma\u017eu Zajcu, ki ga je spremljal na veliko poti, je imel \u017ee kar pi\u017eamo, copate in drugo najnujnej\u0161e\u00a0…” Dogodkov, v spomin na \u0160tuklja, se sedaj najve\u010d udele\u017euje njegov vnuk Miha. \u017dal je edinka \u0160tukelj je v Maribor pri\u0161el leta 1927, torej pred 90 leti. “Pravzaprav je dobil delovno mesto v Lenartu. Ampak ker ni bilo povezav, ne z vlakom ne z avtobusom, z vozovi se je nekako vozil tja, je zaradi treningov zaprosil za premestitev v Maribor. V hi\u0161o Plemljevih, dru\u017eine moje mame, ga je nato pripeljal Danilo Stefanovi\u010d, prav tako pravnik, ki je prijateljeval z eno od dveh maminih sester. Ko sta bili punci polnoletni, so se poro\u010dili. Mama je bila kar 17 let mlaj\u0161a od o\u010deta,” dru\u017einsko zgodovino popisuje Paukova. Ob\u017ealuje, da je po tem, ko je prvorojenec star\u0161ev leta 1935 kmalu umrl, in po \u0161e enem neuspelem poskusu, da bi imela \u0161e kakega potomca, ostala edini otrok. “Zdaj je namre\u010d velika praznina. Resda sem zelo dolgo imela svoje star\u0161e. O\u010de je do\u010dakal skoraj sto eno leto, mama 87 let. A \u017ee v \u0161oli sem pogre\u0161ala brate ali sestre. Mislim, da smo bili v razredu le tr<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Spomin na najbolj\u0161ega slovenskega \u0161portnika vseh \u010dasov, telovadca, sicer pa pravnika Leona \u0160tuklja je \u0161e \u017eiv. Ne ohranjajo ga le njegovi potomci, temve\u010d v Kersnikovo 1 v Mariboru, kjer je \u017eivel ve\u010dino svojega \u017eivljenja, \u0161e zmeraj prihajajo vabila na razne slovesnosti, dogodke. Vrsto let po drugi svetovni vojni pozabljeni \u0161portnik je bil nato zelo priljubljen, zato je moral svoj urnik skrbno na\u010drtovati. Veliko je potoval \u0161e v visoki starosti. Gotovo nepozaben je njegov obisk otvoritve olimpijskih iger v Atlanti leta 1996. S svojo \u010dilostjo pri skoraj 98 letih je navdu\u0161il. “Njegov urnik je bil \u2018grozen\u2018,” se spominja Lidija Pauko, h\u010di legendarnega \u0161portnika. “\u0160e zmeraj hranim zvezke, v katerih je imel popisane urnike za vsak dan. \u010cudim se, da se mu je \u0161e ljubilo in da je sploh zmogel. Ko je zazvonil telefon, je najprej dejal, po\u010dakajte, grem v notes pogledat. Veliko je bilo tega, a rad je \u0161el na vsa ta potovanja. Pri Toma\u017eu Zajcu, ki ga je spremljal na veliko poti, je imel \u017ee kar pi\u017eamo, copate in drugo najnujnej\u0161e\u00a0…” Dogodkov, v spomin na \u0160tuklja, se sedaj najve\u010d udele\u017euje njegov vnuk Miha. \u017dal je edinka \u0160tukelj je v Maribor pri\u0161el leta 1927, torej pred 90 leti. “Pravzaprav je dobil delovno mesto v Lenartu. Ampak ker ni bilo povezav, ne z vlakom ne z avtobusom, z vozovi se je nekako vozil tja, je zaradi treningov zaprosil za premestitev v Maribor. V hi\u0161o Plemljevih, dru\u017eine moje mame, ga je nato pripeljal Danilo Stefanovi\u010d, prav tako pravnik, ki je prijateljeval z eno od dveh maminih sester. Ko sta bili punci polnoletni, so se poro\u010dili. Mama je bila kar 17 let mlaj\u0161a od o\u010deta,” dru\u017einsko zgodovino popisuje Paukova. Ob\u017ealuje, da je po tem, ko je prvorojenec star\u0161ev leta 1935 kmalu umrl, in po \u0161e enem neuspelem poskusu, da bi imela \u0161e kakega potomca, ostala edini otrok. “Zdaj je namre\u010d velika praznina. Resda sem zelo dolgo imela svoje star\u0161e. O\u010de je do\u010dakal skoraj sto eno leto, mama 87 let. A \u017ee v \u0161oli sem pogre\u0161ala brate ali sestre. Mislim, da smo bili v razredu le tr<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n