Agencija za kmetijske trge in razvoj pode\u017eelja je pravkar objavila razpis za nalo\u017ebe v nove namakalne sisteme, za katere je na voljo sedem milijonov evrov. Na razpisu je mogo\u010de dobiti kar 100 odstotkov denarja, potrebnega za vzpostavitev sistema, ob\u010dine prispevajo le davek na dodano vrednost (DDV). Stro\u0161ki ureditve sistema do to\u010dke, v kateri se lahko obdelovalci povr\u0161in priklopijo na odvzem vode na njivah, zna\u0161ajo od pet do \u0161est tiso\u010d evrov na hektar. \u200bNeizrabljene mo\u017enosti Kot je znano, so najve\u010dji namakalni sistemi ob reki Dravi od Mo\u0161kanjcev do Mihovcev pri Ormo\u017eu, ki skupno obsegajo okoli 1600 hektarjev. Vendar pa to predstavlja le desetino obmo\u010dja, ki bi ga sicer bilo mogo\u010de in smotrno namakati z vodo iz dravskih kanalov za hidroelektrarni v Zlatoli\u010dju in na Forminu ter iz Ptujskega jezera. Zato na ptujskem Kmetijsko-gozdarskem zavodu \u017ee dve leti spodbujajo kmete za vklju\u010ditev v nove sisteme in skupaj z ob\u010dinami pripravljajo projekte za nalo\u017ebe. \u010ceprav je olaj\u0161anje pri pripravi prinesla uredba, po kateri je dovolj, \u010de je za namakalni sistem 67 odstotkov lastnikov zemlji\u0161\u010d (prej 80 odstotkov), je priprava takega projekta velik zalogaj. Ivan Kelenc, pridelovalec zelenjave, Formin: “Brez namakalnega sistema v pridelavi zelenjave ne bi bili tako uspe\u0161ni.”Darja LUKMAN \u017dUNEC Kot pravi vodja svetovalne slu\u017ebe Peter Pribo\u017ei\u010d, so ta \u010das v Spodnjem Podravju pripravljene vloge za \u0161iritev namakalnega sistema v ob\u010dini Ormo\u017e za novih 200 do 250 hektarjev. Na ptujskem obmo\u010dju je pripravljen projekt za 62 hektarjev velik sistem namakanja na obmo\u010dju Turni\u0161\u010da. V ob\u010dini Gori\u0161nica za \u0161iritev namakalnega sistema z okrog 200 hektarjev novih povr\u0161in in po mo\u017enosti tudi za obnovo najstarej\u0161ega namakalnega sistema Formin. Povsem na novo bi radi tak sistem zgradili tudi v ob\u010dinah Hajdina in Star\u0161e, kjer skupno na\u010drtujejo na okrog 250 do 300 hektarjih kmetijskih povr\u0161in. Pa tudi v ob\u010dini Lenart na\u010drtujejo gradnjo sistema na obmo\u010dju v Selcah, ki bi obsegal kakih 45 hektarjev. Lahko tu<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Agencija za kmetijske trge in razvoj pode\u017eelja je pravkar objavila razpis za nalo\u017ebe v nove namakalne sisteme, za katere je na voljo sedem milijonov evrov. Na razpisu je mogo\u010de dobiti kar 100 odstotkov denarja, potrebnega za vzpostavitev sistema, ob\u010dine prispevajo le davek na dodano vrednost (DDV). Stro\u0161ki ureditve sistema do to\u010dke, v kateri se lahko obdelovalci povr\u0161in priklopijo na odvzem vode na njivah, zna\u0161ajo od pet do \u0161est tiso\u010d evrov na hektar. \u200bNeizrabljene mo\u017enosti Kot je znano, so najve\u010dji namakalni sistemi ob reki Dravi od Mo\u0161kanjcev do Mihovcev pri Ormo\u017eu, ki skupno obsegajo okoli 1600 hektarjev. Vendar pa to predstavlja le desetino obmo\u010dja, ki bi ga sicer bilo mogo\u010de in smotrno namakati z vodo iz dravskih kanalov za hidroelektrarni v Zlatoli\u010dju in na Forminu ter iz Ptujskega jezera. Zato na ptujskem Kmetijsko-gozdarskem zavodu \u017ee dve leti spodbujajo kmete za vklju\u010ditev v nove sisteme in skupaj z ob\u010dinami pripravljajo projekte za nalo\u017ebe. \u010ceprav je olaj\u0161anje pri pripravi prinesla uredba, po kateri je dovolj, \u010de je za namakalni sistem 67 odstotkov lastnikov zemlji\u0161\u010d (prej 80 odstotkov), je priprava takega projekta velik zalogaj. Ivan Kelenc, pridelovalec zelenjave, Formin: “Brez namakalnega sistema v pridelavi zelenjave ne bi bili tako uspe\u0161ni.”Darja LUKMAN \u017dUNEC Kot pravi vodja svetovalne slu\u017ebe Peter Pribo\u017ei\u010d, so ta \u010das v Spodnjem Podravju pripravljene vloge za \u0161iritev namakalnega sistema v ob\u010dini Ormo\u017e za novih 200 do 250 hektarjev. Na ptujskem obmo\u010dju je pripravljen projekt za 62 hektarjev velik sistem namakanja na obmo\u010dju Turni\u0161\u010da. V ob\u010dini Gori\u0161nica za \u0161iritev namakalnega sistema z okrog 200 hektarjev novih povr\u0161in in po mo\u017enosti tudi za obnovo najstarej\u0161ega namakalnega sistema Formin. Povsem na novo bi radi tak sistem zgradili tudi v ob\u010dinah Hajdina in Star\u0161e, kjer skupno na\u010drtujejo na okrog 250 do 300 hektarjih kmetijskih povr\u0161in. Pa tudi v ob\u010dini Lenart na\u010drtujejo gradnjo sistema na obmo\u010dju v Selcah, ki bi obsegal kakih 45 hektarjev. Lahko tu<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n