V spopadih med azerbajd\u017eanskimi in armenskimi silami na obmo\u010dju Gorskega Karabaha, ki so se za\u010deli v petek zve\u010der, je doslej umrlo 64 ljudi. Za iskanje re\u0161itve konflikta se bodo danes na Dunaju sestali predstavniki Rusije, ZDA in Francije. Azerbajd\u017eansko ministrstvo za obrambo je sporo\u010dilo, da je bilo v zadnjih dveh dneh ubitih 16 njihovih vojakov. “Armenija s strojnicami velikega kalibra in 120-milimetrskimi topovi \u0161e naprej obstreljuje polo\u017eaje azerbajd\u017eanske vojske in civilne cilje,” so \u0161e sporo\u010dili. Tudi obrambno ministrstvo v Karabahu je sporo\u010dilo, da je “Azerbajd\u017ean pono\u010di nadaljeval nasilje”. Iz Irana, ki meji na obe dr\u017eavi, so medtem sporo\u010dili, da je ena izmed armenskih granat priletela tudi na njihovo ozemlje. V regiji Koda Afarin na severu dr\u017eave je po\u0161kodovala nekaj hi\u0161, smrtnih \u017ertev ni bilo. Iranski minister za zunanje zadeve Mohamed D\u017eavad Zarif je po telefonu poklical svojega armenskega kolega Edouarda Nalbandiana in mu predlagal iransko mediacijo. Rusija in Zahod sta \u017ee takoj po izbruhu spopadov dr\u017eavi pozvala k prenehanju nasilja. Ob 15. uri pa se bodo na Dunaju pod okriljem Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi sre\u010dali predstavniki Rusije, ZDA in Francije. Spor glede Gorskega Karabaha sega \u0161e v 90. leta prej\u0161njega stoletja, v \u010das razpada Sovjetske zveze. Gre za obmo\u010dje, na katerem \u017eivijo predvsem armenski kristjani, a le\u017ei globoko na obmo\u010dju Azerbajd\u017eana, katerega prebivalstvo je ve\u010dinoma muslimansko. Armenci trdijo, da sku\u0161ajo zgolj za\u0161\u010dititi tamkaj\u0161nje Armence pred napadom Azerbajd\u017eana, slednji pa trdi, da je Armenija okupirala azerbajd\u017eansko ozemlje. V spopadih v letih od 1991 do 1994 je bilo ubitih okoli 30.000 ljudi, na tiso\u010de pa jih je zapustilo obmo\u010dje. Maja 1994 sta obe strani dosegli dogovor o prekinitvi ognja, ne pa tudi kon\u010dne re\u0161itve. Vsake toliko med obema stranema izbruhnejo novi spopadi.Svet<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V spopadih med azerbajd\u017eanskimi in armenskimi silami na obmo\u010dju Gorskega Karabaha, ki so se za\u010deli v petek zve\u010der, je doslej umrlo 64 ljudi. Za iskanje re\u0161itve konflikta se bodo danes na Dunaju sestali predstavniki Rusije, ZDA in Francije. Azerbajd\u017eansko ministrstvo za obrambo je sporo\u010dilo, da je bilo v zadnjih dveh dneh ubitih 16 njihovih vojakov. “Armenija s strojnicami velikega kalibra in 120-milimetrskimi topovi \u0161e naprej obstreljuje polo\u017eaje azerbajd\u017eanske vojske in civilne cilje,” so \u0161e sporo\u010dili. Tudi obrambno ministrstvo v Karabahu je sporo\u010dilo, da je “Azerbajd\u017ean pono\u010di nadaljeval nasilje”. Iz Irana, ki meji na obe dr\u017eavi, so medtem sporo\u010dili, da je ena izmed armenskih granat priletela tudi na njihovo ozemlje. V regiji Koda Afarin na severu dr\u017eave je po\u0161kodovala nekaj hi\u0161, smrtnih \u017ertev ni bilo. Iranski minister za zunanje zadeve Mohamed D\u017eavad Zarif je po telefonu poklical svojega armenskega kolega Edouarda Nalbandiana in mu predlagal iransko mediacijo. Rusija in Zahod sta \u017ee takoj po izbruhu spopadov dr\u017eavi pozvala k prenehanju nasilja. Ob 15. uri pa se bodo na Dunaju pod okriljem Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi sre\u010dali predstavniki Rusije, ZDA in Francije. Spor glede Gorskega Karabaha sega \u0161e v 90. leta prej\u0161njega stoletja, v \u010das razpada Sovjetske zveze. Gre za obmo\u010dje, na katerem \u017eivijo predvsem armenski kristjani, a le\u017ei globoko na obmo\u010dju Azerbajd\u017eana, katerega prebivalstvo je ve\u010dinoma muslimansko. Armenci trdijo, da sku\u0161ajo zgolj za\u0161\u010dititi tamkaj\u0161nje Armence pred napadom Azerbajd\u017eana, slednji pa trdi, da je Armenija okupirala azerbajd\u017eansko ozemlje. V spopadih v letih od 1991 do 1994 je bilo ubitih okoli 30.000 ljudi, na tiso\u010de pa jih je zapustilo obmo\u010dje. Maja 1994 sta obe strani dosegli dogovor o prekinitvi ognja, ne pa tudi kon\u010dne re\u0161itve. Vsake toliko med obema stranema izbruhnejo novi spopadi.Svet<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n