Posebna zvezna volilna skup\u0161\u010dina bo danes volila novega predsednika Nem\u010dije. Na veliko ve\u010dino glasov delegatov in s tem na polo\u017eaj lahko brez skrbi ra\u010duna donedavni zunanji minister, socialdemokrat (SPD) Frank-Walter Steinmeier, ki ga kot kandidata podpirata \u010dlanici velike koalicije v Berlinu, SPD in kr\u0161\u010danski demokrati (CDU\/CSU). Poleg Steinmeierja kandidirajo \u0161e nekdanji finan\u010dnik Albrecht Glaser, profesor politologije Christoph Butterwegge, o\u010de enega od evropskih poslancev Engelbert Sonneborn in televizijski zvezdnik Alexander Hold, nih\u010de od njih nima mo\u017enosti za zmago. Sedanji nem\u0161ki predsednik Joachim Gauck je junija lani sporo\u010dil, da se zaradi starosti ne namerava potegovati za \u0161e en petletni mandat. Vladajo\u010di stranki sta po Gauckovi odlo\u010ditvi novembra lani ob prizadevanjih podkanclerja Sigmarja Gabriela iz SPD uspeli dose\u010di dogovor o skupnem predsedni\u0161kem kandidatu, 61-letnem Steinmeierju, \u010deprav je to, da na predsedni\u0161ki stol\u010dek v gradu Bellevue sede socialdemokrat, redkost. Doslej sta bila na najvi\u0161jem polo\u017eaju v dr\u017eavi le dva socialdemokrata in po le en mandat – Gustav Heinemman med letoma 1969 in 1974 ter Johannes Rau med letoma 1999 in 2004. Predsednika v Nem\u010diji ne volijo neposredno, temve\u010d ga izbere zvezna skup\u0161\u010dina, ki se sestane samo ob tej prilo\u017enosti, vsakih pet let oz. v primeru smrti ali odstopa predsednika 30 dni po tem. Kandidat mora za zmago v prvih dveh krogih zbrati absolutno ve\u010dino glasov delegatov. \u010ce prva dva nista uspe\u0161na, sledi tretji krog, ko za izvolitev zadostuje navadna ve\u010dina.Svet<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Posebna zvezna volilna skup\u0161\u010dina bo danes volila novega predsednika Nem\u010dije. Na veliko ve\u010dino glasov delegatov in s tem na polo\u017eaj lahko brez skrbi ra\u010duna donedavni zunanji minister, socialdemokrat (SPD) Frank-Walter Steinmeier, ki ga kot kandidata podpirata \u010dlanici velike koalicije v Berlinu, SPD in kr\u0161\u010danski demokrati (CDU\/CSU). Poleg Steinmeierja kandidirajo \u0161e nekdanji finan\u010dnik Albrecht Glaser, profesor politologije Christoph Butterwegge, o\u010de enega od evropskih poslancev Engelbert Sonneborn in televizijski zvezdnik Alexander Hold, nih\u010de od njih nima mo\u017enosti za zmago. Sedanji nem\u0161ki predsednik Joachim Gauck je junija lani sporo\u010dil, da se zaradi starosti ne namerava potegovati za \u0161e en petletni mandat. Vladajo\u010di stranki sta po Gauckovi odlo\u010ditvi novembra lani ob prizadevanjih podkanclerja Sigmarja Gabriela iz SPD uspeli dose\u010di dogovor o skupnem predsedni\u0161kem kandidatu, 61-letnem Steinmeierju, \u010deprav je to, da na predsedni\u0161ki stol\u010dek v gradu Bellevue sede socialdemokrat, redkost. Doslej sta bila na najvi\u0161jem polo\u017eaju v dr\u017eavi le dva socialdemokrata in po le en mandat – Gustav Heinemman med letoma 1969 in 1974 ter Johannes Rau med letoma 1999 in 2004. Predsednika v Nem\u010diji ne volijo neposredno, temve\u010d ga izbere zvezna skup\u0161\u010dina, ki se sestane samo ob tej prilo\u017enosti, vsakih pet let oz. v primeru smrti ali odstopa predsednika 30 dni po tem. Kandidat mora za zmago v prvih dveh krogih zbrati absolutno ve\u010dino glasov delegatov. \u010ce prva dva nista uspe\u0161na, sledi tretji krog, ko za izvolitev zadostuje navadna ve\u010dina.Svet<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n