Ko je egip\u010danska kraljica Kleopatra na svoji ladji sprejela rimskega triumvira Marka Antonija, je po legendi dala odi\u0161aviti celo jadra svoje ladje.<\/p>\n
Stari Egip\u010dani so bili sicer zelo ponosni na svoj videz in \u010distost, saj je zunanji videz posameznika odra\u017eal njegov statusni polo\u017eaj, je za STA pojasnila Petra Ker\u0161manc z oddelka za kozmetiko na visoki \u0161oli za storitve v Ljubljani. Ve\u010d li\u010dil in di\u0161av so uporabljali premo\u017enej\u0161i sloji, lepoto pa so povezovali z bo\u017eanskostjo, je spomnila.<\/p>\n
Medtem pa ljubezen v starem Egiptu ni bila povezana z darili, je opozorila predstojnica oddelka za arheologijo in dedi\u0161\u010dino fakultete za humanisti\u010dne \u0161tudije v Kopru Zrinka Mileusni\u0107. Darila so bila po njenih besedah del diplomacije, s \u010dimer so bila povezana tudi darila ob vnaprej dogovorjenih oz. politi\u010dnih porokah.<\/p>\n
Ljubezenska darila v antiki od sadja do nakita<\/b><\/p>\n
Nabor ljubezenskih daril v antiki je obsegal vse od sadja in ro\u017e preko toaletnih pripomo\u010dkov in di\u0161av do izbranih obla\u010dil in predvsem nakita, je za STA poudarila arheologinja v Pokrajinskem muzeju Ptuj Ormo\u017e Aleksandra Nestorovi\u0107.<\/p>\n
Pri starih Grkih so za zna\u010dilno ljubezensko darilo veljale male udoma\u010dene \u017eivali, denimo kunci, petelin\u010dki in golobi. “Prizori, ko na ta na\u010din mo\u0161ki posku\u0161a pridobiti naklonjenost mladeni\u010da ali dekleta, so priljubljen motiv na poslikanih pivskih posodah. Te so o\u010ditno tudi same lahko predstavljale darilo,” je opozorila Nestorovi\u0107eva.<\/p>\n
V rimskem \u010dasu je bilo po njenih besedah priljubljeno darilo nakit s posvetilom, ki je bilo pri dragocenej\u0161ih oz. zlatih, po meri narejenih kosih sestavni del prstana ali zapestnice – v\u010dasih z vklju\u010denim imenom, v\u010dasih le z izrazi dobrih \u017eelja, denimo Nosi sre\u010dno! ali \u017divel! oz. \u017divela!.<\/p>\n
Preprostej\u0161e in manj dragocene, a bolj uporabne so bile fibule. To so bile obi\u010dajno bronaste ali srebrne sponke za obleko. Ti vsakdanji predmeti so lahko okra\u0161eni z ljubezenskimi ali eroti\u010dnimi napisi, po katerih arheologi sklepajo, da gre za prilo\u017enostna ljubezenska darila.<\/p>\n
Ljubezensko darilo tudi dragi kamni<\/b><\/p>\n
Ljubezensko darilo v antiki so bile tudi geme – dragi ali le okrasni kamni z vrezano podobo. Obi\u010dajno so se geme uporabljale kot pe\u010datniki in amuleti, pri nekaterih pa je motivika izrazito ljubezenska. Prizor krilatega angel\u010dka Amorja, ki jezdi medveda, denimo sporo\u010da, da lahko ljubezen ukroti \u0161e tako divjo naravo. Prizor Amorja, ki z baklo \u017ege metulja kot prispodobo Psihe, pa sporo\u010da: Ljubezen mi \u017ege du\u0161o, je pojasnila Nestorovi\u0107eva.<\/p>\n
Prav tako je bila priljubljen anti\u010dni ljubezenski motiv roka, ki dr\u017ei u\u0161esno me\u010dico. Njegovo romanti\u010dno sporo\u010dilo je bilo Ne pozabi me, misli name. Ta gesta, ki danes ni jasna, ima po pojasnilu Nestorovi\u0107eve podoben izvor kot sodobna fraza Zapisati si za uho.<\/p>\n
Opozorila je, da je obdarovanec v antiki s sprejetjem darila dejansko tudi pristal na naklonjenost darovalca. Ta je zato od obdarovanca lahko pri\u010dakoval izpolnitev svojih \u017eelja. \u010ce se je romanti\u010dno razmerje razdrlo, ni bilo samoumevno, da bodo darila ostala pri prejemniku. “Predvsem tista, ki so bila bolj dragocena, so kaj hitro lahko postala predmet lo\u010ditvene razprave,” je opozorila arheologinja.<\/p>\n
Zna\u010dilno ljubezensko darilo na Kranjskem medeno srce<\/b><\/p>\n
Zna\u010dilen dar fanta dekletu na Kranjskem v preteklosti je bilo srce iz medenega testa. Na \u0161kofjelo\u0161kem obmo\u010dju so okrasno pecivo iz medenega testa, oblikovano ro\u010dno ali z odtiskovanjem v lesene modele, poimenovali mali kruhek, v Dra\u017ego\u0161ah pa dra\u017ego\u0161ki kruhek. Po celotnem slovenskem obmo\u010dju je srce iz medenega testa, okra\u0161eno z barvnim sladkorjem, znano kot lectovo srce.<\/p>\n
Lect s povr\u0161inskim okrasjem iz barvanega sladkorja, \u0161kroba in \u017eelatine se je pojavil v bidermajerskem \u010dasu, torej v prvi polovici 19. stoletja. Kupovali pa so ga na sejmih.<\/p>\n
V poznem srednjem veku je lect poznala zlasti dru\u017ebena elita, v novem veku pa je predstavljal izdelek mestne obrti s trojno dejavnostjo, ki je vklju\u010devala medi\u010darstvo, sve\u010darstvo in lectarstvo.<\/p>\n
Prve povezave godu sv. Valentina z romanti\u010dno ljubeznijo segajo v Anglijo in Francijo 14. stoletja, kjer je bil 14. februar po izro\u010dilu dan, ko se ptice parijo. Tak\u0161no ljudsko verovanje je omenjal tudi o\u010de angle\u0161ke literature Geoffrey Chaucer konec 14. stoletja.<\/p>\n
Angle\u0161ki izseljenci so izro\u010dilo valentinovega prinesli v Ameriko v 19. stoletju.<\/p>\n
Sv. Valentin je zaradi svojega imena, ki izhaja iz latinske besede valens ter pomeni zdrav in mo\u010dan, pripro\u0161njik zoper telesne slabosti in ku\u017ene bolezni.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Kinematografi s svojim programom \u017ee dlje \u010dasa napovedujejo valentinovo. Turisti\u010dne agencije vabijo pare na izlete, trgovine za valentinova darila predlagajo od bonbonjer do parfumov. Di\u0161ave so bile pomembne pri pridobivanju ali ohranjanju naklonjenosti ljubljene osebe tudi v preteklosti. Kleopatra naj bi v ta namen odi\u0161avila celo jadra ladje.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":209305,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1091],"tags":[],"source":[4511],"supertag":[6103],"acf":[],"yoast_head":"\n