Bruselj je v danes objavljenem dokumentu izbolj\u0161al oceno gospodarske rasti Slovenije. Lani naj bi se slovenski bruto doma\u010di proizvod (BDP) po najnovej\u0161i oceni okrepil za 2,5 odstotka, letos in prihodnje leto pa se na\u0161i dr\u017eavi obeta triodstotna gospodarska rast.<\/p>\n
“Ugodnej\u0161a napoved Evropske komisije hkrati pomeni, da je Slovenija visoko v fazi gospodarskega cikla, kar pomeni potrebo po hitrej\u0161em zni\u017eevanju nominalnega primanjkljaja, ki se v odvisnosti od gospodarskega cikla odra\u017ea tudi v strukturnem primanjkljaju,” so v sporo\u010dilu za javnost zapisali na ministrstvu za finance.<\/p>\n
Proizvodna vrzel (razmerje med potencialnim in dejanskim BDP), kot jo ocenjuje Bruselj, je tako \u017ee v letu 2017 pozitivna, kar pomeni, da je raven dejanskega BDP presegla potencialnega in da se gospodarstvo \u017ee pregreva, kar ni skladno z makroekonomskimi kazalci, so izpostavili. “Na ministrstvu menimo, da je ocena komisije glede pozitivne proizvodne vrzeli v Sloveniji v letu 2017 in 2018 vpra\u0161ljiva,” so dodali.<\/p>\n
Opozorili so \u0161e na napoved, da se bo strukturni primanjkljaj v Sloveniji v obdobju 2016-2018 zvi\u0161al z 1,9 odstotka na 2,6 odstotka. Ta ocena, tako na ministrstvu, temelji na predpostavki, da v naslednjih dveh letih ne bodo sprejeti nobeni dodatni ukrepi za doseganje ciljnih saldov sektorja dr\u017eava. Prav zato naj bi bilo treba to vzeti tudi kot opozorilo o nujnosti nadaljevanja strukturnih sprememb za kratkoro\u010dno in dolgoro\u010dno obvladovanje javnih financ v zdravstvu, pokojninskem sistemu, sistemu pla\u010d javnih uslu\u017ebencev itd.<\/p>\n
Ocena proizvodne vrzeli bistveno vpliva na oceno strukturnega primanjkljaja, torej primanjkljaja, o\u010di\u0161\u010denega dejavnikov gospodarskega cikla in enkratnih dejavnikov, so tudi izpostavili na ministrstvu. “\u010ce smo v vi\u0161ji fazi gospodarskega cikla, nominalno zni\u017eanje primanjkljaja ne pomeni nujno tudi strukturnega izbolj\u0161anja,” so dodali. Po oceni Evropske komisije se strukturni saldo javnih financ v letih 2016, 2017 in 2018 poslab\u0161uje, Slovenija pa je v svojih dokumentih ob druga\u010dni oceni proizvodne vrzeli v teh letih napovedala izbolj\u0161anje strukturnega salda in si za\u010drtala pot fiskalne konsolidacije, so poudarili.<\/p>\n
“Za slovenske javne finance ocena Evropske komisije pomeni, da je v letu 2017 in naprej kljub mo\u017eni rasti prihodkov potrebno nadaljnje ukrepanje na strani javnofinan\u010dnih izdatkov, in sicer v smeri njihovega zni\u017eanja ali strukturnega izbolj\u0161anja,” so sklenili na ministrstvu.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Napoved, da se bo strukturni fiskalni polo\u017eaj Slovenije do leta 2018 poslab\u0161al, temelji na predpostavki, da ne bodo sprejeti nobeni dodatni ukrepi za doseganje ciljnih saldov sektorja dr\u017eava, so se na zimsko napoved Evropske komisije odzvali na finan\u010dnem ministrstvu. Kljub vsemu je oceno komisije treba vzeti tudi kot opozorilo, so dodali.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":129447,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[4772,4548,7124,7811,1595],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n