Radi\u010devi\u010deva ulica Leta 1958 so novo ulico na Pobre\u017eju poimenovali Radi\u010devi\u010deva ulica. Branko Radi\u010devi\u0107 (1824-1853) je bil srbski pesnik, privr\u017eenec Karad\u017ei\u0107eve jezikovne reforme in avtor vedrih satiri\u010dnih in elegi\u010dnih pesmi. Radovanova ulica Leta 1964 so del Iztokove ulice med Marxovo in Prim\u010devo ulico na Studencih preimenovali v Radovanovo ulico, po pevcu Radovanu, enem od junakov Fin\u017egarjevega romana Pod svobodnim soncem. Radvanjska cesta Leta 1876 so staro cesto, ki je vodila skozi Magdalensko predmestje in Novo vas proti Radvanju, poimenovali Unterrothweiner Strasse (Spodnje Radvanjska cesta). Leta 1919 so del ulice, ki je le\u017eal v Magdalenskem predmestju, preimenovali v ime Radvanjska cesta, del, ki je le\u017eal v Novi vasi, pa je dobil ime Spodnje Radvanjska cesta. Po nem\u0161ki okupaciji leta 1941 so ulici zdru\u017eili in jo ponovno poimenovali Unterrothweiner Strasse. Maja 1945 jima vrnejo slovenski imeni, leta 1947 ju zdru\u017eijo v Radvanjsko cesto. V devetdesetih letih 19. stoletja so za\u010detek Radvanjska ceste, ki se je do tedaj za\u010dela z odcepom od dovozne ceste v kadetnico, prestavili na dana\u0161nje mesto in ob njem zasadili divje kostanje. V osemdesetih letih 20. stoletja so ob gradnji stanovanjskih naselij Nova vas I in S 23 Radvanjsko cesto dobesedno razdelili na dva dela, ki ju lo\u010di \u0161tiripasovna Cesta proletarskih brigad. Radvanje je bilo vse do druge svetovne vojne samostojna ob\u010dina z okoli 2300 prebivalci. Do druge svetovne vojne so imele tamkaj\u0161nje vasi \u0161e mo\u010dno kmetijsko zasnovo in prebivalci so ve\u010dino pridelkov prodajali v Maribor. Velik del prebivalstva pa je \u017eivel od obrti ali pa je bil zaposlen v mestu. Radvanje se prvi\u010d omenja med letoma 1096 in 1105, ko je grof Bernard Spanheim benediktinskemu samostanu iz \u0160t. Pavla na Koro\u0161kem podaril kraj z imenom Radvanje. Toda samostan ni mogel uveljaviti svoje lastnine, saj je v tem \u010dasu tukaj \u017eivel neki Leopold iz Radvanja. V 15. stoletju so tedanji lastniki Gaisrucki tedaj skromni sede\u017e gospo\u0161\u010dine prezidali v plemi\u0161ki<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Radi\u010devi\u010deva ulica Leta 1958 so novo ulico na Pobre\u017eju poimenovali Radi\u010devi\u010deva ulica. Branko Radi\u010devi\u0107 (1824-1853) je bil srbski pesnik, privr\u017eenec Karad\u017ei\u0107eve jezikovne reforme in avtor vedrih satiri\u010dnih in elegi\u010dnih pesmi. Radovanova ulica Leta 1964 so del Iztokove ulice med Marxovo in Prim\u010devo ulico na Studencih preimenovali v Radovanovo ulico, po pevcu Radovanu, enem od junakov Fin\u017egarjevega romana Pod svobodnim soncem. Radvanjska cesta Leta 1876 so staro cesto, ki je vodila skozi Magdalensko predmestje in Novo vas proti Radvanju, poimenovali Unterrothweiner Strasse (Spodnje Radvanjska cesta). Leta 1919 so del ulice, ki je le\u017eal v Magdalenskem predmestju, preimenovali v ime Radvanjska cesta, del, ki je le\u017eal v Novi vasi, pa je dobil ime Spodnje Radvanjska cesta. Po nem\u0161ki okupaciji leta 1941 so ulici zdru\u017eili in jo ponovno poimenovali Unterrothweiner Strasse. Maja 1945 jima vrnejo slovenski imeni, leta 1947 ju zdru\u017eijo v Radvanjsko cesto. V devetdesetih letih 19. stoletja so za\u010detek Radvanjska ceste, ki se je do tedaj za\u010dela z odcepom od dovozne ceste v kadetnico, prestavili na dana\u0161nje mesto in ob njem zasadili divje kostanje. V osemdesetih letih 20. stoletja so ob gradnji stanovanjskih naselij Nova vas I in S 23 Radvanjsko cesto dobesedno razdelili na dva dela, ki ju lo\u010di \u0161tiripasovna Cesta proletarskih brigad. Radvanje je bilo vse do druge svetovne vojne samostojna ob\u010dina z okoli 2300 prebivalci. Do druge svetovne vojne so imele tamkaj\u0161nje vasi \u0161e mo\u010dno kmetijsko zasnovo in prebivalci so ve\u010dino pridelkov prodajali v Maribor. Velik del prebivalstva pa je \u017eivel od obrti ali pa je bil zaposlen v mestu. Radvanje se prvi\u010d omenja med letoma 1096 in 1105, ko je grof Bernard Spanheim benediktinskemu samostanu iz \u0160t. Pavla na Koro\u0161kem podaril kraj z imenom Radvanje. Toda samostan ni mogel uveljaviti svoje lastnine, saj je v tem \u010dasu tukaj \u017eivel neki Leopold iz Radvanja. V 15. stoletju so tedanji lastniki Gaisrucki tedaj skromni sede\u017e gospo\u0161\u010dine prezidali v plemi\u0161ki<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n