“Ne gre samo za simboli\u010dno vpra\u0161anje vpisa jezika v de\u017eelno ustavo Koro\u0161ke, ampak gre tudi za izjemno pomemben prakti\u010den vidik \u017eivljenja na\u0161e narodne skupnosti na avstrijskem Koro\u0161kem,” je v pisnem odzivu opozoril Brglez.<\/p>\n
Poudaril je, da je “neizpodbitno dejstvo, da je Slovenija de facto in de jure naslednica Avstrijske dr\u017eavne pogodbe” (ADP). To po njegovih besedah pomeni, da je Slovenija dol\u017ena poskrbeti za udejanjanje 7. \u010dlena ADP in da mora Avstrijo opozoriti, “da bi bilo kakr\u0161nokoli dolo\u010danje jezika kot edinega jezika avstrijske Koro\u0161ke v neskladju z ADP, pa tudi z mednarodnimi konvencijami in drugimi akti”.<\/p>\n
Izrazil je tudi pri\u010dakovanje, da bo slovenska politika pri podpori slovenski narodni skupnosti na avstrijskem Koro\u0161kem in pri doslednemu udejanjanju 7. \u010dlena Avstrijske dr\u017eavne pogodbe \u0161e naprej enotna. “Neprimerno bi bilo, da bi se to ob\u010dutljivo zunanjepoliti\u010dno vpra\u0161anje zlorabljalo za potrebe notranjepoliti\u010dnega boja,” je pozval in izrazil prepri\u010danje, da bo slovenska vlada “naredila vse, da za\u0161\u010diti interese slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koro\u0161kem”.<\/p>\n
Zunanji minister Erjavec je medtem sporo\u010dil, da bodo v \u010detrtek o tem razpravljali tudi koalicijski partnerji, v ponedeljek pa se bo sestal tudi s predstavniki slovenske manj\u0161ine na avstrijskem Koro\u0161kem.<\/p>\n
S predsednikom ene od krovnih manj\u0161inskih organizacij, Narodnega sveta koro\u0161kih Slovencev Valentinom Inzkom se je \u017ee danes pogovarjal podpredsednik vlade Dejan \u017didan, sicer kmetijski minister in predsednik koalicijskih Socialnih demokratov. Kot je povedal, ga je Inzko zaprosil za enotno podporo vseh slovenskih politi\u010dnih strank pri njihovih stali\u0161\u010dih v procesu spreminjanja koro\u0161ke ustave.<\/p>\n
Koro\u0161ki Slovenci \u017eelijo po \u017didanovih besedah v ustavo vklju\u010diti, “da se za jezik na obmo\u010dju ju\u017ene Koro\u0161ke – to je na obmo\u010dju dvojezi\u010dnega \u0161olstva – kot drugi de\u017eelni jezik razglasi tudi sloven\u0161\u010dina”. To je tudi v skladu z ADP, ki po \u017didanovih besedah velja in se izvaja “in katere pravna naslednica je tudi Slovenija”.<\/p>\n
Tako \u017didan kot Brglez tako menita, da Slovenija \u017ee je naslednica ADP, medtem ko so vse glasnej\u0161i pozivi, naj Slovenija to stori tudi formalno z notifikacijo pri ruskem depozitarju. K temu je vlado \u017ee v torek pozvala opozicijska Zdru\u017eena levica, danes pa se je tem pozivom pridru\u017eil tudi koalicijski DeSUS.<\/p>\n
Tudi zunanji minister Erjavec se je v pogovoru za \u010dasnik Delo zavzel za notifikacijo ADP. Spremenjene okoli\u0161\u010dine in razvoj dogodkov na Koro\u0161kem po njegovem mnenju terjajo ukrepanje, vendar se bo treba o tem najprej pogovoriti v koaliciji. “Vlada se bo o tem morala opredeliti, sestali se bomo s slovensko manj\u0161ino, nato pa bomo videli, v katero smer bomo zapeljali vse skupaj,” je dejal.<\/p>\n
“Osebno menim, da bi bilo treba dati mo\u010dno sporo\u010dilo sosednji Avstriji. Doslej nismo favorizirali notifikacije ADP, ker je Avstrija neformalno priznavala vse pravice slovenske manj\u0161ine in prav tako Slovenijo kot pravno naslednico te pogodbe. Vendar glede na razvoj dogodkov, kako se obravnava slovenske podjetnike v Avstriji, kako se izvajajo nenavadno ostri ukrepi nadzora na slovensko-avstrijski meji in dogajanje na Koro\u0161kem, osebno menim, da bi morali severni sosedi poslati mo\u010dno sporo\u010dilo,” je poudaril zunanji minister.<\/p>\n
Erjavec je zaradi zapleta izrazil tudi presene\u010denje, saj da je v zadnjem obdobju vzpostavil odli\u010dno sodelovanje s koro\u0161kim glavarjem Petrom Kaiserjem. Prav tako je znova za\u017eivel skupni odbor Slovenija-Koro\u0161ka, ki je omogo\u010dil zagon \u0161tevilnih razli\u010dnih projektov, tako da so bili medsebojni odnosi na visoki in dobri ravni, je ocenil za Delo.<\/p>\n
Spomnil je \u0161e, da mu je Kaiser pred letom dni omenjal, da bodo spreminjali de\u017eelno ustavo in da v njej nameravajo definirati status slovenske manj\u0161ine v pozitivnem smislu. “Zdaj pa lahko na osnovi zadnjih informacij ocenjujemo, da je \u0161el njihov projekt v povsem napa\u010dno smer. Vidimo, da ljudska in svobodnja\u0161ka stranka \u017eelita spremembo de\u017eelne ustave izkoristiti za zni\u017eevanje standardov do slovenske manj\u0161ine. To ni dobro in to obsojam,” je \u0161e dejal Erjavec v pogovoru za Delo.<\/p>\n
Predstavniki parlamentarnih strank so sicer danes pozvali tudi k \u010dimprej\u0161njemu zasedanju komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu ter parlamentarnega odbora za zunanjo politiko. Predsednika Ivan Hr\u0161ak (DeSUS) in Jo\u017eef Horvat (NSi) sta se medtem \u017ee dogovorila za sklic nujne skupne seje. Izvedli jo bodo prihodnji \u010detrtek, 23. februarja, so sporo\u010dili iz DZ.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Zaradi osnutka nove de\u017eelne ustave avstrijske Koro\u0161ke, ki bi kot de\u017eelni jezik vpeljal zgolj nem\u0161\u010dino, je zaskrbljenost danes izrazil tudi predsednik dr\u017eavnega zbora Milan Brglez. Zunanji minister Karl Erjavec pa je napovedal, da bo to vpra\u0161anje spro\u017eil tudi na \u010detrtkovem sestanku koalicijskih partnerjev.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":204253,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1934,7965,5784,4728,1595,7189],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n