Celov\u0161ki odvetnik Rudi Vouk, izjemni poznavalec avstrijskega ustavnega prava, je danes posebej za Ve\u010der komentiral osnutek nove koro\u0161ke de\u017eelne ustave: “Za koro\u0161ke Slovence je nem\u0161\u010dina kot uradni jezik na\u0161e de\u017eele nesprejemljiva. Z izjemo obdobja nacizma v 1400 letih na Koro\u0161kem nem\u0161\u010dina ni bila nikoli uradni jezik. Za druge avstrijske de\u017eele, ki nimajo narodnih manj\u0161in, tak\u0161na dikcija ni te\u017eava. Na Gradi\u0161\u010danskem, kjer je podobno zapisano, pa moram pripomniti, da to ne more biti zgled za koro\u0161ko ustavo, ki naj bo napisana za 21. stoletje.” Da je torej v petem \u010dlenu osnutka nove koro\u0161ke ustave nem\u0161\u010dina opredeljena kot uradni jezik de\u017eele, naj bi bilo zategadelj, ker je de\u017eelni svetnik iz Ljudske stranke Christian Benger pred dvema tednoma ponorel nad sedmim \u010dlenom te iste ustave. V tem \u010dlenu je kon\u010dno izrecno navedena slovenska narodna skupnost. Za Bengerja je to provokacija in privilegiranje manj\u0161ine. S tak\u0161no “haiderjansko” ukano, ko je iskal nekak\u0161en kompromis, in smo v Ve\u010deru o tem poro\u010dali med prvimi, mu je uspelo, da bo nem\u0161\u010dina zdaj v ustavi prvi\u010d navedena kot edini de\u017eelni jezik. Vouk opozarja, da je za name\u010dek tak zapis v resnici edini normativno-praven, torej obvezujo\u010d. Kajti slovenska narodna skupnost je pod okriljem zveznega ustavnega \u010dlena, po katerem Avstrija podpira svoje manj\u0161ine, v sedmem \u010dlenu de\u017eelne ustave zapisana zgolj za okras. Poskusimo razlo\u017eiti: \u010de bodo koro\u0161ki Slovenci zahtevali uresni\u010ditev dvojezi\u010dnosti v de\u017eeli, denimo pri ustanavljanju novih dvojezi\u010dnih vrtcev, pri \u0161olski popoldanski oskrbi otrok, pri glasbenem pouku v sloven\u0161\u010dini, bodo tvegali odgovor, da sloven\u0161\u010dina ni de\u017eelni jezik, razen morda na ju\u017enem robu pokrajine. “To je redukcija na\u0161ih pravic (po sedmem \u010dlenu Avstrijske dr\u017eavne pogodbe, op. p.), kar spominja na nacisti\u010dne slogane, da Koro\u0161ka govori samo nem\u0161ko.” Vouk je nadaljeval: “\u017delel bi si, da Koro\u0161ka premore dovolj empatije, da si upa \u010dez zvezne okvire in da Slovencem \u017ee zavoljo zgodovinskega bremena njih zatiranja da ve\u010d<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Celov\u0161ki odvetnik Rudi Vouk, izjemni poznavalec avstrijskega ustavnega prava, je danes posebej za Ve\u010der komentiral osnutek nove koro\u0161ke de\u017eelne ustave: “Za koro\u0161ke Slovence je nem\u0161\u010dina kot uradni jezik na\u0161e de\u017eele nesprejemljiva. Z izjemo obdobja nacizma v 1400 letih na Koro\u0161kem nem\u0161\u010dina ni bila nikoli uradni jezik. Za druge avstrijske de\u017eele, ki nimajo narodnih manj\u0161in, tak\u0161na dikcija ni te\u017eava. Na Gradi\u0161\u010danskem, kjer je podobno zapisano, pa moram pripomniti, da to ne more biti zgled za koro\u0161ko ustavo, ki naj bo napisana za 21. stoletje.” Da je torej v petem \u010dlenu osnutka nove koro\u0161ke ustave nem\u0161\u010dina opredeljena kot uradni jezik de\u017eele, naj bi bilo zategadelj, ker je de\u017eelni svetnik iz Ljudske stranke Christian Benger pred dvema tednoma ponorel nad sedmim \u010dlenom te iste ustave. V tem \u010dlenu je kon\u010dno izrecno navedena slovenska narodna skupnost. Za Bengerja je to provokacija in privilegiranje manj\u0161ine. S tak\u0161no “haiderjansko” ukano, ko je iskal nekak\u0161en kompromis, in smo v Ve\u010deru o tem poro\u010dali med prvimi, mu je uspelo, da bo nem\u0161\u010dina zdaj v ustavi prvi\u010d navedena kot edini de\u017eelni jezik. Vouk opozarja, da je za name\u010dek tak zapis v resnici edini normativno-praven, torej obvezujo\u010d. Kajti slovenska narodna skupnost je pod okriljem zveznega ustavnega \u010dlena, po katerem Avstrija podpira svoje manj\u0161ine, v sedmem \u010dlenu de\u017eelne ustave zapisana zgolj za okras. Poskusimo razlo\u017eiti: \u010de bodo koro\u0161ki Slovenci zahtevali uresni\u010ditev dvojezi\u010dnosti v de\u017eeli, denimo pri ustanavljanju novih dvojezi\u010dnih vrtcev, pri \u0161olski popoldanski oskrbi otrok, pri glasbenem pouku v sloven\u0161\u010dini, bodo tvegali odgovor, da sloven\u0161\u010dina ni de\u017eelni jezik, razen morda na ju\u017enem robu pokrajine. “To je redukcija na\u0161ih pravic (po sedmem \u010dlenu Avstrijske dr\u017eavne pogodbe, op. p.), kar spominja na nacisti\u010dne slogane, da Koro\u0161ka govori samo nem\u0161ko.” Vouk je nadaljeval: “\u017delel bi si, da Koro\u0161ka premore dovolj empatije, da si upa \u010dez zvezne okvire in da Slovencem \u017ee zavoljo zgodovinskega bremena njih zatiranja da ve\u010d<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n