Mariborski mestni svet je v prvem branju le z enim glasom razlike (15 za in 14 proti) potrdil prora\u010duna za leto\u0161nje in prihodnje leto v prvem branju. Ve\u010d svetni\u0161kih skupin, med temi SMC, Nova ljudska stranka, SD in ZL, je sicer \u017ee med razpravo napovedalo, da bodo glasovali proti. Od 16. ure popoldne so svetniki pretresali gradivo, nato pa \u0161e ob 21.30 za\u010deli z obrazlo\u017eitvami svojih glasov. Ve\u010d za potovanja, protokol, PR\u00a0… V razpravi so \u0161tevilni svetniki menili tudi, da prora\u010dun ni na\u010drtovan realno, predvsem na\u010drtovanih kapitalskih prihodkov naj ne bi bilo mogo\u010de realizirati. Ogromno pripomb so imeli svetniki tudi zaradi razsipni\u0161tva \u017eupanove ekipe in mestne uprave. Kritizirali so predvsem na\u010drtovano pove\u010danje postavk za slu\u017ebena potovanja, odnose z javnostmi, protokolarne zadeve, kabinet \u017eupana in materialne stro\u0161ke za poslovanje ob\u010dine. “\u010ce ho\u010dete postaviti zgled vsem drugim v javni zavodih in ob\u010dinskih podjetjih, morate za\u010deti var\u010devati pri sebi. \u017dupan in ekipa bi se morala prva sle\u010di do spodnjih hla\u010d, \u0161ele potem bi lahko proporcionalno jemali drugim,” je bil slikovit Andrej Trobentar (Aktivni Maribor). Obregnili so se tudi ob visoke stro\u0161ke mobilne telefonije in \u017eupanu predlagali, naj v tujini uporablja aplikacije za brezpla\u010dno telefoniranje. Veliko vpra\u0161anj so svetniki imeli tudi o na\u010drtovani prodaji podjetja GoPharm. “Zakaj prodati zlato kuro? Da uravnote\u017eimo prora\u010dun?” se je spra\u0161evala Lidija Divjak Mirnik (LRP). Jasnega odgovora ni do\u010dakala. Da je bil izra\u017een interes za nakup, je pojasnil direktor mestne uprave Simon \u0160trancar. Mestna uprava je sicer prora\u010duna pripravila z velikimi te\u017eavami. Vseskozi je namre\u010d opozarjala na 32 milijonov evrov globok razkorak med zakonsko obveznimi nalogami in denarjem, ki ji ga za to nameni dr\u017eava. Prora\u010dun za letos je tako uravnote\u017eila pri 102,3 milijona evrov, za leto 2018 pa pri 101,7 milijona evrov. Obe leti ob\u010dina na\u010drtuje tudi najem zajetnih kreditov, letos 5,6 milijona evrov, prihodnje leto 5,2. Tik pred sejo so svetni<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Mariborski mestni svet je v prvem branju le z enim glasom razlike (15 za in 14 proti) potrdil prora\u010duna za leto\u0161nje in prihodnje leto v prvem branju. Ve\u010d svetni\u0161kih skupin, med temi SMC, Nova ljudska stranka, SD in ZL, je sicer \u017ee med razpravo napovedalo, da bodo glasovali proti. Od 16. ure popoldne so svetniki pretresali gradivo, nato pa \u0161e ob 21.30 za\u010deli z obrazlo\u017eitvami svojih glasov. Ve\u010d za potovanja, protokol, PR\u00a0… V razpravi so \u0161tevilni svetniki menili tudi, da prora\u010dun ni na\u010drtovan realno, predvsem na\u010drtovanih kapitalskih prihodkov naj ne bi bilo mogo\u010de realizirati. Ogromno pripomb so imeli svetniki tudi zaradi razsipni\u0161tva \u017eupanove ekipe in mestne uprave. Kritizirali so predvsem na\u010drtovano pove\u010danje postavk za slu\u017ebena potovanja, odnose z javnostmi, protokolarne zadeve, kabinet \u017eupana in materialne stro\u0161ke za poslovanje ob\u010dine. “\u010ce ho\u010dete postaviti zgled vsem drugim v javni zavodih in ob\u010dinskih podjetjih, morate za\u010deti var\u010devati pri sebi. \u017dupan in ekipa bi se morala prva sle\u010di do spodnjih hla\u010d, \u0161ele potem bi lahko proporcionalno jemali drugim,” je bil slikovit Andrej Trobentar (Aktivni Maribor). Obregnili so se tudi ob visoke stro\u0161ke mobilne telefonije in \u017eupanu predlagali, naj v tujini uporablja aplikacije za brezpla\u010dno telefoniranje. Veliko vpra\u0161anj so svetniki imeli tudi o na\u010drtovani prodaji podjetja GoPharm. “Zakaj prodati zlato kuro? Da uravnote\u017eimo prora\u010dun?” se je spra\u0161evala Lidija Divjak Mirnik (LRP). Jasnega odgovora ni do\u010dakala. Da je bil izra\u017een interes za nakup, je pojasnil direktor mestne uprave Simon \u0160trancar. Mestna uprava je sicer prora\u010duna pripravila z velikimi te\u017eavami. Vseskozi je namre\u010d opozarjala na 32 milijonov evrov globok razkorak med zakonsko obveznimi nalogami in denarjem, ki ji ga za to nameni dr\u017eava. Prora\u010dun za letos je tako uravnote\u017eila pri 102,3 milijona evrov, za leto 2018 pa pri 101,7 milijona evrov. Obe leti ob\u010dina na\u010drtuje tudi najem zajetnih kreditov, letos 5,6 milijona evrov, prihodnje leto 5,2. Tik pred sejo so svetni<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n