Ne samo policisti, tudi ob\u010dinski redarji bodo v prihodnje imeli ve\u010d pooblastil. V senci sprememb zakona o nalogah in pooblastilih policije je namre\u010d novelacijo ta teden do\u017eivel tudi zakon o ob\u010dinskem redarstvu. Redarji imajo tako po novem mo\u017enost ugotavljanja identitete osebe ter uporabe telesne sile in plinskega razpr\u0161ilca v primeru, ko posameznika ne morejo druga\u010de obvladati oziroma ta ne upo\u0161teva njihovih ukazov. Prav tako lahko po novem ob upiranju posameznika uporabijo tudi lisice. Kot zatrjujejo na ministrstvu za javno upravo, ki je novelo pripravilo, so zakon \u017eeleli le uskladiti z nekaterimi drugimi zakoni, ki so bili vmes \u017ee spremenjeni, nikakor pa \u0161iriti redarskih pooblastil. Z zakonom naj bi tako spremenili le pogoje uporabe telesne sile in plinskega razpr\u0161ilca. Kar presene\u010da, je, da je vladajo\u010da koalicija novelo sprejela navkljub temu, da ji nasprotujejo tisti, ki bodo zakonske dolo\u010dbe izvajali. Po trditvah Sindikata ob\u010dinskih redarjev Slovenije (SORS) ve\u010dina redarjev novelacije zakona ne podpira. “Niti desetina slovenskih redarjev ni primerno usposobljena, da z uporabo prisilnih sredstev in strokovnih prijemov ne bo povzro\u010dila telesnih po\u0161kodb kr\u0161iteljem in na drugi strani tudi sebi,” opozarja podpredsednica sindikata Karmen Cesar. Za povedano ima dobre argumente. Redar namre\u010d lahko postane vsak, ki ima kon\u010dano peto stopnjo izobrazbe in opravi osnovni, trimese\u010dni te\u010daj na Policijski akademiji. Po tem nivo usposabljanja nikakor ne dosega tistega, ki so ga dele\u017eni drugi uniformirani uradniki v Sloveniji, ki imajo kontinuirana prakti\u010dna in teoreti\u010dna usposabljanja 16 ur mese\u010dno. “Redarji smo dol\u017eni obdobno usposabljanje v trajanju 40 ur opraviti le vsaka tri leta. Na tri leta imamo tudi le \u0161tiri ure izobra\u017eevanja o uporabi prisilnih sredstev in strokovnih prijemov. Kar se ti\u010de izobra\u017eevanj, ostajamo prepu\u0161\u010deni samim sebi. Na\u0161i delodajalci, slovenske ob\u010dine, se s tem ne \u017eelijo ukvarjati,” razlaga Cesarjeva. Slabe pla\u010de, tudi brez pravne in psiholo\u0161ke pomo\u010di<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ne samo policisti, tudi ob\u010dinski redarji bodo v prihodnje imeli ve\u010d pooblastil. V senci sprememb zakona o nalogah in pooblastilih policije je namre\u010d novelacijo ta teden do\u017eivel tudi zakon o ob\u010dinskem redarstvu. Redarji imajo tako po novem mo\u017enost ugotavljanja identitete osebe ter uporabe telesne sile in plinskega razpr\u0161ilca v primeru, ko posameznika ne morejo druga\u010de obvladati oziroma ta ne upo\u0161teva njihovih ukazov. Prav tako lahko po novem ob upiranju posameznika uporabijo tudi lisice. Kot zatrjujejo na ministrstvu za javno upravo, ki je novelo pripravilo, so zakon \u017eeleli le uskladiti z nekaterimi drugimi zakoni, ki so bili vmes \u017ee spremenjeni, nikakor pa \u0161iriti redarskih pooblastil. Z zakonom naj bi tako spremenili le pogoje uporabe telesne sile in plinskega razpr\u0161ilca. Kar presene\u010da, je, da je vladajo\u010da koalicija novelo sprejela navkljub temu, da ji nasprotujejo tisti, ki bodo zakonske dolo\u010dbe izvajali. Po trditvah Sindikata ob\u010dinskih redarjev Slovenije (SORS) ve\u010dina redarjev novelacije zakona ne podpira. “Niti desetina slovenskih redarjev ni primerno usposobljena, da z uporabo prisilnih sredstev in strokovnih prijemov ne bo povzro\u010dila telesnih po\u0161kodb kr\u0161iteljem in na drugi strani tudi sebi,” opozarja podpredsednica sindikata Karmen Cesar. Za povedano ima dobre argumente. Redar namre\u010d lahko postane vsak, ki ima kon\u010dano peto stopnjo izobrazbe in opravi osnovni, trimese\u010dni te\u010daj na Policijski akademiji. Po tem nivo usposabljanja nikakor ne dosega tistega, ki so ga dele\u017eni drugi uniformirani uradniki v Sloveniji, ki imajo kontinuirana prakti\u010dna in teoreti\u010dna usposabljanja 16 ur mese\u010dno. “Redarji smo dol\u017eni obdobno usposabljanje v trajanju 40 ur opraviti le vsaka tri leta. Na tri leta imamo tudi le \u0161tiri ure izobra\u017eevanja o uporabi prisilnih sredstev in strokovnih prijemov. Kar se ti\u010de izobra\u017eevanj, ostajamo prepu\u0161\u010deni samim sebi. Na\u0161i delodajalci, slovenske ob\u010dine, se s tem ne \u017eelijo ukvarjati,” razlaga Cesarjeva. Slabe pla\u010de, tudi brez pravne in psiholo\u0161ke pomo\u010di<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n