V prometnih nesre\u010dah na hrva\u0161kih cestah je lani umrlo 307 ljudi, 41 manj kot v letu pred tem ter en \u010dlovek manj kot v letu 2014, je sporo\u010dila hrva\u0161ka policija. Z nacionalnim programom prometne varnosti nameravajo do leta 2020 prepoloviti \u0161tevilo mrtvih v prometnih nesre\u010dah glede na leto 2010, ko je umrlo 426 ljudi. Na Hrva\u0161kem je bilo lani nekaj manj kot 33.000 prometnih nesre\u010d, kar je pribli\u017eno enako kot leta 2015, v njih pa je umrlo 307 ljudi oziroma 12 odstotkov manj, je povedal Darko Grac iz policijske slu\u017ebe za varnost cestnega prometa na \u010detrtkovem omizju o aktualnem stanju v prometu na Hrva\u0161kem. Grac je povedal, da je bilo v nesre\u010dah po\u0161kodovanih pribli\u017eno 14.600 oseb, kar je za tri odstotke manj kot v letu 2015. Opozoril je, da so v prometu najbolj ogro\u017eeni pe\u0161ci, ki predstavljajo petino vseh lani umrlih na cestah. Pe\u0161cem sledijo kolesarji in motoristi. Od za\u010detka leto\u0161njega leta je na hrva\u0161kih cestah umrlo 21 oseb, v enakem obdobju lani, torej do sredine februarja, pa je bilo v prometnih nesre\u010dah 39 mrtvih, je dodal. Kot je izpostavil, se je lani nadaljeval pozitiven trend zni\u017eevanja \u0161tevila prometnih nesre\u010d in ponesre\u010denih oseb, ki se je za\u010del leta 2011, ko so uveljavili nacionalni program. Izjemi sta bila leti 2014 in 2015, ko so imeli ve\u010d mrtvih in ranjenih v prometnih nesre\u010dah kot v letih pred tem. Na Hrva\u0161kem na\u010drtujejo, da do leta 2020 \u0161tevilo umrlih v prometnih nesre\u010dah ne bo preseglo 213, kar pomeni, da je treba \u0161tevilo smrtnih \u017ertev vsako leto zni\u017eati za pet odstotkov. Hrva\u0161ki strokovnjaki menijo, da bi uvajanje sistema nujne zdravni\u0161ke helikopterske pomo\u010di prispevalo k zni\u017eanju \u0161tevila smrtnih primerov v prometu. Izpostavili so podatke Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), da so mo\u017enosti za pre\u017eivetje ogro\u017eene osebe za 30 odstotkov ve\u010dje, \u010de zanjo zdravni\u0161ko poskrbijo v 60 minutah po nesre\u010di. Lani je med cestnim prevozom v bolni\u0161nice in v 30 dneh po nesre\u010di umrlo 37 oseb, kar je ve\u010d kot desetina vseh umrlih v prometu, so navedli. Dodali so, da<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V prometnih nesre\u010dah na hrva\u0161kih cestah je lani umrlo 307 ljudi, 41 manj kot v letu pred tem ter en \u010dlovek manj kot v letu 2014, je sporo\u010dila hrva\u0161ka policija. Z nacionalnim programom prometne varnosti nameravajo do leta 2020 prepoloviti \u0161tevilo mrtvih v prometnih nesre\u010dah glede na leto 2010, ko je umrlo 426 ljudi. Na Hrva\u0161kem je bilo lani nekaj manj kot 33.000 prometnih nesre\u010d, kar je pribli\u017eno enako kot leta 2015, v njih pa je umrlo 307 ljudi oziroma 12 odstotkov manj, je povedal Darko Grac iz policijske slu\u017ebe za varnost cestnega prometa na \u010detrtkovem omizju o aktualnem stanju v prometu na Hrva\u0161kem. Grac je povedal, da je bilo v nesre\u010dah po\u0161kodovanih pribli\u017eno 14.600 oseb, kar je za tri odstotke manj kot v letu 2015. Opozoril je, da so v prometu najbolj ogro\u017eeni pe\u0161ci, ki predstavljajo petino vseh lani umrlih na cestah. Pe\u0161cem sledijo kolesarji in motoristi. Od za\u010detka leto\u0161njega leta je na hrva\u0161kih cestah umrlo 21 oseb, v enakem obdobju lani, torej do sredine februarja, pa je bilo v prometnih nesre\u010dah 39 mrtvih, je dodal. Kot je izpostavil, se je lani nadaljeval pozitiven trend zni\u017eevanja \u0161tevila prometnih nesre\u010d in ponesre\u010denih oseb, ki se je za\u010del leta 2011, ko so uveljavili nacionalni program. Izjemi sta bila leti 2014 in 2015, ko so imeli ve\u010d mrtvih in ranjenih v prometnih nesre\u010dah kot v letih pred tem. Na Hrva\u0161kem na\u010drtujejo, da do leta 2020 \u0161tevilo umrlih v prometnih nesre\u010dah ne bo preseglo 213, kar pomeni, da je treba \u0161tevilo smrtnih \u017ertev vsako leto zni\u017eati za pet odstotkov. Hrva\u0161ki strokovnjaki menijo, da bi uvajanje sistema nujne zdravni\u0161ke helikopterske pomo\u010di prispevalo k zni\u017eanju \u0161tevila smrtnih primerov v prometu. Izpostavili so podatke Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), da so mo\u017enosti za pre\u017eivetje ogro\u017eene osebe za 30 odstotkov ve\u010dje, \u010de zanjo zdravni\u0161ko poskrbijo v 60 minutah po nesre\u010di. Lani je med cestnim prevozom v bolni\u0161nice in v 30 dneh po nesre\u010di umrlo 37 oseb, kar je ve\u010d kot desetina vseh umrlih v prometu, so navedli. Dodali so, da<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n