Po postavitvi mestnega obzidja med letoma 1260 in 1276 se je v Mariboru kmalu pojavila potreba po izgradnji osrednjega stolpa, s katerega bi se dalo opazovati bli\u017enjo okolico in u\u010dinkovito voditi obrambo. Za najprimernej\u0161ega se je izkazal prostor ob \u017eupni cerkvi, saj je ta v geometrijskem sredi\u0161\u010du srednjeve\u0161kega Maribora. Tako so leta 1325 pred ju\u017eno stransko ladjo cerkve postavili \u0161tirieta\u017eni opazovalni stolp. Ta je bil v lasti mesta, slu\u017eil pa je tudi za potrebe cerkve – leta 1465 so pisno omenjeni stro\u0161ki za obnovo stra\u017earnice na stolpu in za me\u017enarja, ki je skrbel za uro. Ko so leta 1512 nadzidali osrednjo cerkveno ladjo, so povi\u0161ali tudi stolp in vanj prvi\u010d namestili cerkvene zvonove. \u0160ele takrat, torej skoraj 200 let od izgradnje, je obrambni stolp postal tudi cerkveni zvonik. Po\u017ear je zanetil hlapec\u0160e ve\u010djo in predvsem bolj pogosto nevarnost od vpadov tujih vojska so za mesto predstavljali po\u017eari, zato je stolp vse od za\u010detka slu\u017eil tudi za alarmiranje prebivalstva in usmerjanje ga\u0161enja. V srednjeve\u0161kem Mariboru je bila ve\u010dina hi\u0161 \u0161e lesena, pokrita s slamo ali skodlami, in le manj\u0161a neprevidnost je bila potrebna, da je zagorelo. Tako je bilo od 14. do 18. stoletja v Mariboru enajst velikih po\u017earov, ki so mesto popolnoma razdejali in spremenili za vedno. V letu 1513 je pogorela stara mestna hi\u0161a na Koro\u0161ki cesti in z njo vse privilegijske listine ter drugi dokumenti.Vzroki po\u017earov so bili velikokrat precej nenavadni. \u0160estega maja 1601 opoldne je izbruhnil na Koro\u0161ki cesti v hi\u0161i Ludvika Himmelstainerja, zanetil ga je doma\u010di hlapec s streljanjem. Ogenj je uni\u010dil ve\u010dino mesta, prizaneseno ni bilo niti stolpu. Pogorelo zgornje nadstropje se je skupaj z zvonovi zru\u0161ilo na tla, popravila, ki so jih izvedli doma\u010di mojstri, so trajala ve\u010d let. Zanje je denarno veliko prispeval mestni \u017eupnik Jurij Pileator.V letih 1623 in 1624 je italijanski gradbenik Paolo della Porta stolp preoblikoval in ga pokril s \u010debulasto streho, a so ga po\u017eari v letih 1648 in 1650, ko je pogo<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Po postavitvi mestnega obzidja med letoma 1260 in 1276 se je v Mariboru kmalu pojavila potreba po izgradnji osrednjega stolpa, s katerega bi se dalo opazovati bli\u017enjo okolico in u\u010dinkovito voditi obrambo. Za najprimernej\u0161ega se je izkazal prostor ob \u017eupni cerkvi, saj je ta v geometrijskem sredi\u0161\u010du srednjeve\u0161kega Maribora. Tako so leta 1325 pred ju\u017eno stransko ladjo cerkve postavili \u0161tirieta\u017eni opazovalni stolp. Ta je bil v lasti mesta, slu\u017eil pa je tudi za potrebe cerkve – leta 1465 so pisno omenjeni stro\u0161ki za obnovo stra\u017earnice na stolpu in za me\u017enarja, ki je skrbel za uro. Ko so leta 1512 nadzidali osrednjo cerkveno ladjo, so povi\u0161ali tudi stolp in vanj prvi\u010d namestili cerkvene zvonove. \u0160ele takrat, torej skoraj 200 let od izgradnje, je obrambni stolp postal tudi cerkveni zvonik. Po\u017ear je zanetil hlapec\u0160e ve\u010djo in predvsem bolj pogosto nevarnost od vpadov tujih vojska so za mesto predstavljali po\u017eari, zato je stolp vse od za\u010detka slu\u017eil tudi za alarmiranje prebivalstva in usmerjanje ga\u0161enja. V srednjeve\u0161kem Mariboru je bila ve\u010dina hi\u0161 \u0161e lesena, pokrita s slamo ali skodlami, in le manj\u0161a neprevidnost je bila potrebna, da je zagorelo. Tako je bilo od 14. do 18. stoletja v Mariboru enajst velikih po\u017earov, ki so mesto popolnoma razdejali in spremenili za vedno. V letu 1513 je pogorela stara mestna hi\u0161a na Koro\u0161ki cesti in z njo vse privilegijske listine ter drugi dokumenti.Vzroki po\u017earov so bili velikokrat precej nenavadni. \u0160estega maja 1601 opoldne je izbruhnil na Koro\u0161ki cesti v hi\u0161i Ludvika Himmelstainerja, zanetil ga je doma\u010di hlapec s streljanjem. Ogenj je uni\u010dil ve\u010dino mesta, prizaneseno ni bilo niti stolpu. Pogorelo zgornje nadstropje se je skupaj z zvonovi zru\u0161ilo na tla, popravila, ki so jih izvedli doma\u010di mojstri, so trajala ve\u010d let. Zanje je denarno veliko prispeval mestni \u017eupnik Jurij Pileator.V letih 1623 in 1624 je italijanski gradbenik Paolo della Porta stolp preoblikoval in ga pokril s \u010debulasto streho, a so ga po\u017eari v letih 1648 in 1650, ko je pogo<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n