V Mariboru ni niti ene ekolo\u0161ke restavracije s certifikatom, tudi certificiranju posameznih sestavin na meniju se gostinci ogibajo v velikem loku. Pravzaprav je med 4500 registriranimi ponudniki hrane in napitkov v Sloveniji samo devet tak\u0161nih, ki ponujajo ekolo\u0161ko hrano, jo v svoji ponudbi pravilno ozna\u010dujejo in imajo za to tudi ustrezne papirje. Pobudo, da se to spremeni, so prevzeli na Univerzi v Mariboru, kjer so pripravili posvet, na katerem so gostince sku\u0161ali prepri\u010dati o smotrnosti vklju\u010devanja ekolo\u0161kih \u017eivil v gastronomsko ponudbo, zlasti v subvencionirano \u0161tudentsko prehrano. Za \u0161tudente ocvrto Ta je, kot je znano, zaradi \u017eelje po \u010dim ni\u017ejih vhodnih stro\u0161kih \u017eivil, prete\u017eno predpripravljena, ocvrta, skratka precej nezdrava in nasprotna temu, kar bi bilo dobro za mlade ljudi v razvoju. “Zelo pomembno je, da imajo \u0161tudentje \u010dim prej mo\u017enost ekolo\u0161ka \u017eivila spoznati zaradi njihove kakovosti in manj\u0161e prisotnosti razli\u010dnih \u0161kodljivih komponent, ki se pojavljajo v hrani, predvsem ostankov pesticidov (pa tudi umetnih arom, umetnih barvil, te\u017ekih kovin, op. p),” pravi Martina Bavec iz in\u0161tituta za ekolo\u0161ko kmetijstvo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede (FKBV). Kot pojasnjuje, \u0161tudentje, tako kot otroci in \u0161olarji, na kilogram svoje telesne te\u017ee zaradi ve\u010dje telesne aktivnosti v povpre\u010dju pojedo ve\u010d kot starej\u0161i in s tem praviloma zau\u017eijejo tudi ve\u010d \u0161kodljivih snovi, hkrati pa so tista populacija, ki naj bi bila zdrava in od katere bomo \u010dez nekaj let vsi odvisni. Ekolo\u0161ko je sicer, zahvaljujo\u010d zakonodaji, \u017ee (manj\u0161i) trend v osnovnih \u0161olah, domovih upokojencev in bolni\u0161nicah, saj morajo javni zavodi preko javnega naro\u010danja vsaj deset odstotkov \u017eivil zagotoviti iz ekolo\u0161ke pridelave. Pri prehranjevanju \u0161tudentov, ki se prav tako napaja iz dr\u017eavnega prora\u010duna, pa ni tako, \u010deprav bi si \u017eeleli druga\u010de, pravi Bav\u010deva. Sne\u017ena kepa tudi v gostinstvu? Po drugi strani je problem \u0161e vedno preslaba ozave\u0161\u010denost. “Kar smo za\u010deli v Mariboru, je prvi korak in upam, da<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V Mariboru ni niti ene ekolo\u0161ke restavracije s certifikatom, tudi certificiranju posameznih sestavin na meniju se gostinci ogibajo v velikem loku. Pravzaprav je med 4500 registriranimi ponudniki hrane in napitkov v Sloveniji samo devet tak\u0161nih, ki ponujajo ekolo\u0161ko hrano, jo v svoji ponudbi pravilno ozna\u010dujejo in imajo za to tudi ustrezne papirje. Pobudo, da se to spremeni, so prevzeli na Univerzi v Mariboru, kjer so pripravili posvet, na katerem so gostince sku\u0161ali prepri\u010dati o smotrnosti vklju\u010devanja ekolo\u0161kih \u017eivil v gastronomsko ponudbo, zlasti v subvencionirano \u0161tudentsko prehrano. Za \u0161tudente ocvrto Ta je, kot je znano, zaradi \u017eelje po \u010dim ni\u017ejih vhodnih stro\u0161kih \u017eivil, prete\u017eno predpripravljena, ocvrta, skratka precej nezdrava in nasprotna temu, kar bi bilo dobro za mlade ljudi v razvoju. “Zelo pomembno je, da imajo \u0161tudentje \u010dim prej mo\u017enost ekolo\u0161ka \u017eivila spoznati zaradi njihove kakovosti in manj\u0161e prisotnosti razli\u010dnih \u0161kodljivih komponent, ki se pojavljajo v hrani, predvsem ostankov pesticidov (pa tudi umetnih arom, umetnih barvil, te\u017ekih kovin, op. p),” pravi Martina Bavec iz in\u0161tituta za ekolo\u0161ko kmetijstvo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede (FKBV). Kot pojasnjuje, \u0161tudentje, tako kot otroci in \u0161olarji, na kilogram svoje telesne te\u017ee zaradi ve\u010dje telesne aktivnosti v povpre\u010dju pojedo ve\u010d kot starej\u0161i in s tem praviloma zau\u017eijejo tudi ve\u010d \u0161kodljivih snovi, hkrati pa so tista populacija, ki naj bi bila zdrava in od katere bomo \u010dez nekaj let vsi odvisni. Ekolo\u0161ko je sicer, zahvaljujo\u010d zakonodaji, \u017ee (manj\u0161i) trend v osnovnih \u0161olah, domovih upokojencev in bolni\u0161nicah, saj morajo javni zavodi preko javnega naro\u010danja vsaj deset odstotkov \u017eivil zagotoviti iz ekolo\u0161ke pridelave. Pri prehranjevanju \u0161tudentov, ki se prav tako napaja iz dr\u017eavnega prora\u010duna, pa ni tako, \u010deprav bi si \u017eeleli druga\u010de, pravi Bav\u010deva. Sne\u017ena kepa tudi v gostinstvu? Po drugi strani je problem \u0161e vedno preslaba ozave\u0161\u010denost. “Kar smo za\u010deli v Mariboru, je prvi korak in upam, da<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n