Ena od ugotovitev raziskave Guesss, pri kateri ste sodelovali, je, da slovenski \u0161tudentje niso naklonjeni prevzemanju dru\u017einskih podjetij. Kaj so vzroki? “Na za\u010detku je potrebno jasno poudariti, da tudi pri nas obstajajo odli\u010dni primeri dobre prakse in da je veliko \u0161tudentov in \u0161tudentk zelo motiviranih. Pripravljeni so delati v podjetjih svojih star\u0161ev, se u\u010diti, odrekati ter sprejeti izziv procesa prevzemanja podjetja in tako tudi dejansko prevzeti podjetje svojih star\u0161ev, a na \u017ealost v povpre\u010dju temu ni tako. Tradicija podjetni\u0161tva in podjetni\u0161ka kultura sta jedri percepcije fenomena podjetni\u0161tva med razli\u010dnimi segmenti v vsaki dru\u017ebi. Slovenija je v tem kontekstu dr\u017eava, ki na globalni ravni ne spada v povpre\u010dje ali v skupino podjetni\u0161ko tradicionalnih dru\u017eb, saj je podjetni\u0161tvo kot sprejemljiv koncept prisotno \u0161ele dobrih 25 let, to je od osamosvojitve dr\u017eave oziroma od prehoda iz socialisti\u010dnega v kapitalisti\u010dni gospodarski re\u017eim. Vrednote, ki se v povpre\u010dju mladim v Sloveniji komunicirajo \u017ee od obiskovanja vrtca naprej, so tak\u0161ne, da se na podro\u010dju dru\u017ebe vzgajajo sprejemljivi, neizstopajo\u010di posamezniki, za katere se pri\u010dakuje, da svojih potencialov ne bodo izkoristili v svoj prid in da ne bodo samozavestno proslavljali svojih uspehov, ker lahko to pomeni ogro\u017eanje deklarativno skromnih in delavnih (a ne nujno u\u010dinkovitih) dr\u017eavljanov. Ti vzorci so v slovenski dru\u017ebi prisotni zaradi ve\u010d faktorjev.” V Sloveniji ni podjetni\u0161ke tradicije Katerih? “Eden izmed bolj izrazitih je dejstvo, da smo kot nacija neodvisni zelo kratek \u010das. V obdobju Avstrijskega cesarstva, Avstro-Ogrske in kasneje SHS ter Jugoslavije se je med Slovenci vladalo po starorimskem principu – la\u017eje je vladati nepoenotenim mno\u017eicam, enotnost in strategija za uspeh nacije sta bili bolj ali manj fatamorgana. Podjetnost, tekmovalnost, samozavest na osnovi odli\u010dnosti, podjetnost in podobno pa so bili koncepti, ki niso bili rezervirani za povpre\u010dnega Slovenca. Tako se kulturno te vrzeli v vzgoji in ku<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ena od ugotovitev raziskave Guesss, pri kateri ste sodelovali, je, da slovenski \u0161tudentje niso naklonjeni prevzemanju dru\u017einskih podjetij. Kaj so vzroki? “Na za\u010detku je potrebno jasno poudariti, da tudi pri nas obstajajo odli\u010dni primeri dobre prakse in da je veliko \u0161tudentov in \u0161tudentk zelo motiviranih. Pripravljeni so delati v podjetjih svojih star\u0161ev, se u\u010diti, odrekati ter sprejeti izziv procesa prevzemanja podjetja in tako tudi dejansko prevzeti podjetje svojih star\u0161ev, a na \u017ealost v povpre\u010dju temu ni tako. Tradicija podjetni\u0161tva in podjetni\u0161ka kultura sta jedri percepcije fenomena podjetni\u0161tva med razli\u010dnimi segmenti v vsaki dru\u017ebi. Slovenija je v tem kontekstu dr\u017eava, ki na globalni ravni ne spada v povpre\u010dje ali v skupino podjetni\u0161ko tradicionalnih dru\u017eb, saj je podjetni\u0161tvo kot sprejemljiv koncept prisotno \u0161ele dobrih 25 let, to je od osamosvojitve dr\u017eave oziroma od prehoda iz socialisti\u010dnega v kapitalisti\u010dni gospodarski re\u017eim. Vrednote, ki se v povpre\u010dju mladim v Sloveniji komunicirajo \u017ee od obiskovanja vrtca naprej, so tak\u0161ne, da se na podro\u010dju dru\u017ebe vzgajajo sprejemljivi, neizstopajo\u010di posamezniki, za katere se pri\u010dakuje, da svojih potencialov ne bodo izkoristili v svoj prid in da ne bodo samozavestno proslavljali svojih uspehov, ker lahko to pomeni ogro\u017eanje deklarativno skromnih in delavnih (a ne nujno u\u010dinkovitih) dr\u017eavljanov. Ti vzorci so v slovenski dru\u017ebi prisotni zaradi ve\u010d faktorjev.” V Sloveniji ni podjetni\u0161ke tradicije Katerih? “Eden izmed bolj izrazitih je dejstvo, da smo kot nacija neodvisni zelo kratek \u010das. V obdobju Avstrijskega cesarstva, Avstro-Ogrske in kasneje SHS ter Jugoslavije se je med Slovenci vladalo po starorimskem principu – la\u017eje je vladati nepoenotenim mno\u017eicam, enotnost in strategija za uspeh nacije sta bili bolj ali manj fatamorgana. Podjetnost, tekmovalnost, samozavest na osnovi odli\u010dnosti, podjetnost in podobno pa so bili koncepti, ki niso bili rezervirani za povpre\u010dnega Slovenca. Tako se kulturno te vrzeli v vzgoji in ku<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n