Gr\u010dija sicer sve\u017eega denarja ne potrebuje nujno, vendar bi bilo zaradi stabilnosti in zaupanja koristno dogovor o naslednjem obroku pomo\u010di dose\u010di razmeroma hitro, je poudaril \u0161ef evroskupine Jeroen Dijsselbloem ob prihodu na sestanek finan\u010dnih ministrov dr\u017eav v obmo\u010dju evra v Bruslju. V najbolj\u0161em primeru je danes pri\u010dakovati odlo\u010ditev, da se predstavniki \u0161tirih institucij, ki se z gr\u0161kimi oblastmi pogajajo o ukrepih v zameno za finan\u010dne obroke, vrnejo v Atene in posku\u0161ajo dose\u010di tehni\u010dni dogovor o drugem pregledu izvajanja tretjega programa pomo\u010di. “Z institucijami in gr\u0161ko vlado smo opravili intenzivne pogovore, da bi utrli pot za vrnitev misije v Atene,” je ocenil Dijsselbloem. Po sestanku evroskupine bo po njegovih besedah jasno, ali so izpolnjeni pogoji za ta korak. Nem\u0161ki finan\u010dni minister Wolfgang Sch\u00e4uble pa je nakazal, da obstaja med institucijami soglasje, ki naj bi omogo\u010dilo njihovo vrnitev v Atene. Nad izvajanjem programa pomo\u010di za Gr\u010dijo bdijo Evropska komisija, Evropska centralna banka (ECB), evropski re\u0161evalni sklad ESM in Mednarodni denarni sklad (IMF), a IMF za zdaj v tretjem programu pomo\u010di \u0161e ne sodeluje s finan\u010dnimi prispevki. Finan\u010dno sodelovanje namre\u010d v skladu pogojujejo z verodostojnimi fiskalnimi ukrepi in reformami ter z zagotovitvijo vzdr\u017enega gr\u0161kega javnega dolga, ki po bruseljski zimski gospodarski napovedi \u0161e vztraja pri okoli 180 odstotkih bruto doma\u010dega proizvoda (BDP). Glavni odprti vpra\u0161anji sta fiskalna prihodnost Gr\u010dije in reforma trga dela. Eden glavnih problemov je to, da IMF na podlagi svojih napovedi, ki temeljijo na bolj pesimisti\u010dnih obetih za rast kot napovedi evropske strani, zahteva dodatne fiskalne ukrepe, kar gr\u0161ke oblasti zavra\u010dajo. Tudi \u010de se institucije ta teden vrnejo v Atene in \u010de tehni\u010dni dogovor dose\u017eejo kmalu, je nato potreben na\u010delni politi\u010dni dogovor, potem pa \u0161e izvedba nacionalnih postopkov za odobritev izpla\u010dila naslednjega obroka, pri \u010demer je lahko problem prihajajo\u010da volilna sezona v Evropi. \u010ceprav so v<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Gr\u010dija sicer sve\u017eega denarja ne potrebuje nujno, vendar bi bilo zaradi stabilnosti in zaupanja koristno dogovor o naslednjem obroku pomo\u010di dose\u010di razmeroma hitro, je poudaril \u0161ef evroskupine Jeroen Dijsselbloem ob prihodu na sestanek finan\u010dnih ministrov dr\u017eav v obmo\u010dju evra v Bruslju. V najbolj\u0161em primeru je danes pri\u010dakovati odlo\u010ditev, da se predstavniki \u0161tirih institucij, ki se z gr\u0161kimi oblastmi pogajajo o ukrepih v zameno za finan\u010dne obroke, vrnejo v Atene in posku\u0161ajo dose\u010di tehni\u010dni dogovor o drugem pregledu izvajanja tretjega programa pomo\u010di. “Z institucijami in gr\u0161ko vlado smo opravili intenzivne pogovore, da bi utrli pot za vrnitev misije v Atene,” je ocenil Dijsselbloem. Po sestanku evroskupine bo po njegovih besedah jasno, ali so izpolnjeni pogoji za ta korak. Nem\u0161ki finan\u010dni minister Wolfgang Sch\u00e4uble pa je nakazal, da obstaja med institucijami soglasje, ki naj bi omogo\u010dilo njihovo vrnitev v Atene. Nad izvajanjem programa pomo\u010di za Gr\u010dijo bdijo Evropska komisija, Evropska centralna banka (ECB), evropski re\u0161evalni sklad ESM in Mednarodni denarni sklad (IMF), a IMF za zdaj v tretjem programu pomo\u010di \u0161e ne sodeluje s finan\u010dnimi prispevki. Finan\u010dno sodelovanje namre\u010d v skladu pogojujejo z verodostojnimi fiskalnimi ukrepi in reformami ter z zagotovitvijo vzdr\u017enega gr\u0161kega javnega dolga, ki po bruseljski zimski gospodarski napovedi \u0161e vztraja pri okoli 180 odstotkih bruto doma\u010dega proizvoda (BDP). Glavni odprti vpra\u0161anji sta fiskalna prihodnost Gr\u010dije in reforma trga dela. Eden glavnih problemov je to, da IMF na podlagi svojih napovedi, ki temeljijo na bolj pesimisti\u010dnih obetih za rast kot napovedi evropske strani, zahteva dodatne fiskalne ukrepe, kar gr\u0161ke oblasti zavra\u010dajo. Tudi \u010de se institucije ta teden vrnejo v Atene in \u010de tehni\u010dni dogovor dose\u017eejo kmalu, je nato potreben na\u010delni politi\u010dni dogovor, potem pa \u0161e izvedba nacionalnih postopkov za odobritev izpla\u010dila naslednjega obroka, pri \u010demer je lahko problem prihajajo\u010da volilna sezona v Evropi. \u010ceprav so v<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n