Ko je zjutraj prihajal od zgoraj, z vrha Strossmayerjeve, po Slovenski in \u010dez Grajski trg ali pa \u010dez Slom\u0161kovega na Gosposko, je bilo, kot da bi prihajala dobra volja, nov zagon, in z vsakim njegovim korakom se je pove\u010deval utrip starega mesta. Kot da bi pri\u0161el delat bolj\u0161i, bolj vesel dan. Spotoma je pozdravljal in nagovarjal ljudi, se \u0161alil, komu pomahal, se pogovarjal z dvema hkrati, koga potrepljal po ramenu, se glasno zasmejal dovtipu mimo hite\u010dega znanca. In ko je pri\u0161el na Ve\u010der in pozdravil vratarja, smo se mi v drugem nadstropju \u017ee veselo muzali: “Kdo to tam spodaj \u0161epeta?” Seveda: Smail Festi\u0107. Danes se zdi skoraj nemogo\u010de, da je bil ta dobrohotni mo\u017e, poln energije, hkrati zmeraj izjemno urejen, s kravato, odli\u010den in v vseh pogledih pokon\u010den gospod ter povrhu kavalir brez primere. Ne le da je v lokalih zmeraj vpra\u0161al, s \u010dim lahko po\u010dasti dru\u017ebo, prijateljem bi ugodil \u0161e zlasti, ko je bilo treba pomagati v stiski ali nesre\u010di, do roba svojih zmo\u017enosti. Izmed njegovih \u0161tevilnih talentov je treba poudariti dar za nenehno zdru\u017eevanje ljudi na \u0161tevilnih podro\u010djih, ki je z leti dobival vse ve\u010djo veljavo. Rodil se je v Stolcu leta 1939, v begovski dru\u017eini, in v spominu ostaja podoba njegove dostojanstvene matere, kako sedi v parku v muslimanski opravi. \u010ceprav so mu to nekateri zamerili, je iz globokega spo\u0161tovanja do nje in svojih korenin govoril zmeraj le materni jezik. Ko je bil Smail torej \u0161e otro\u010di\u010dek, je dru\u017eino prizadela vojna. Selili so se najprej v Sarajevo in nato v Tuzlo, kjer je kon\u010dal gimnazijo in kjer se mu je pripetilo usodno sre\u010danje: veliki slikar Ismet Mujezinovi\u0107. Cele dneve je presedel v njegovem ateljeju in od tam izvirata njegova neverjetna ljubezen in smisel do likovne umetnosti. Sledil je \u0161tudij novinarstva in politologije, a kar hitro tudi voja\u0161\u010dina. Skoraj takoj po JNA je postal dopisnik Borbe v Mariboru. “Takoj sva se spoprijateljila. Moje razmerje z Mariborom je bilo kot ljubezen na prvi pogled.” Sodeloval je \u0161e z nekaterimi beograjskim<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ko je zjutraj prihajal od zgoraj, z vrha Strossmayerjeve, po Slovenski in \u010dez Grajski trg ali pa \u010dez Slom\u0161kovega na Gosposko, je bilo, kot da bi prihajala dobra volja, nov zagon, in z vsakim njegovim korakom se je pove\u010deval utrip starega mesta. Kot da bi pri\u0161el delat bolj\u0161i, bolj vesel dan. Spotoma je pozdravljal in nagovarjal ljudi, se \u0161alil, komu pomahal, se pogovarjal z dvema hkrati, koga potrepljal po ramenu, se glasno zasmejal dovtipu mimo hite\u010dega znanca. In ko je pri\u0161el na Ve\u010der in pozdravil vratarja, smo se mi v drugem nadstropju \u017ee veselo muzali: “Kdo to tam spodaj \u0161epeta?” Seveda: Smail Festi\u0107. Danes se zdi skoraj nemogo\u010de, da je bil ta dobrohotni mo\u017e, poln energije, hkrati zmeraj izjemno urejen, s kravato, odli\u010den in v vseh pogledih pokon\u010den gospod ter povrhu kavalir brez primere. Ne le da je v lokalih zmeraj vpra\u0161al, s \u010dim lahko po\u010dasti dru\u017ebo, prijateljem bi ugodil \u0161e zlasti, ko je bilo treba pomagati v stiski ali nesre\u010di, do roba svojih zmo\u017enosti. Izmed njegovih \u0161tevilnih talentov je treba poudariti dar za nenehno zdru\u017eevanje ljudi na \u0161tevilnih podro\u010djih, ki je z leti dobival vse ve\u010djo veljavo. Rodil se je v Stolcu leta 1939, v begovski dru\u017eini, in v spominu ostaja podoba njegove dostojanstvene matere, kako sedi v parku v muslimanski opravi. \u010ceprav so mu to nekateri zamerili, je iz globokega spo\u0161tovanja do nje in svojih korenin govoril zmeraj le materni jezik. Ko je bil Smail torej \u0161e otro\u010di\u010dek, je dru\u017eino prizadela vojna. Selili so se najprej v Sarajevo in nato v Tuzlo, kjer je kon\u010dal gimnazijo in kjer se mu je pripetilo usodno sre\u010danje: veliki slikar Ismet Mujezinovi\u0107. Cele dneve je presedel v njegovem ateljeju in od tam izvirata njegova neverjetna ljubezen in smisel do likovne umetnosti. Sledil je \u0161tudij novinarstva in politologije, a kar hitro tudi voja\u0161\u010dina. Skoraj takoj po JNA je postal dopisnik Borbe v Mariboru. “Takoj sva se spoprijateljila. Moje razmerje z Mariborom je bilo kot ljubezen na prvi pogled.” Sodeloval je \u0161e z nekaterimi beograjskim<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n