Komisija je trinajst dr\u017eav, ki jih je temeljito pregledala, razdelila v tri skupine. Brez neravnote\u017eij je le Finska, v skupini dr\u017eav z neravnote\u017eji je poleg Slovenije \u0161e pet dr\u017eav, \u0161est dr\u017eav pa se soo\u010da s prese\u017enimi neravnote\u017eji.<\/p>\n
Prese\u017ena gospodarska neravnote\u017eja komisija ugotavlja v Bolgariji, Franciji, na Hrva\u0161kem, v Italiji, na Portugalskem in Cipru. Nem\u010dija, Irska, \u0160panija, Nizozemska, \u0160vedska in Slovenija pa se sicer soo\u010dajo z neravnote\u017eji, vendar ta niso prese\u017ena.<\/p>\n
Evropski komisar za finan\u010dne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici je razvoj dogodkov v Sloveniji in na Irskem ozna\u010dil za “dobro novico”, saj pozitiven ekonomski razvoj in izvedene reforme napovedujejo postopno odpravljanje neravnote\u017eij.<\/p>\n
“Vzdr\u017ena odprava teh neravnote\u017eij je v primeru nadaljnjih prizadevanj na dosegu … Upam, da bosta Slovenija in Irska nadaljevali po tej dobri poti in da bomo lahko naslednje leto potrdili to pozitivno analizo,” je \u0161e poudaril Moscovici.<\/p>\n
Komisija v povezavi z neravnote\u017eji v Sloveniji kot pozitivno izpostavlja krepitev zasebnih nalo\u017eb, tudi tujih neposrednih nalo\u017eb, ki pa ostajajo nizke v primerjavi z drugimi dr\u017eavami v regiji.<\/p>\n
Izpostavlja tudi napredek pri prestrukturiranju ban\u010dnega sektorja in hitro zmanj\u0161evanje dele\u017ea slabih posojil, ki se bo po pri\u010dakovanjih \u0161e zni\u017eeval, ter ukrepe za izbolj\u0161anje upravljanja podjetij v dr\u017eavni lasti.<\/p>\n
Nadaljnje ukrepanje pa je po navedbah Bruslja potrebno za re\u0161itev problema zadol\u017eenosti podjetij ter za zagotovitev dolgoro\u010dne vzdr\u017enosti javnih financ in izbolj\u0161anje poslovnega okolja.<\/p>\n
Omenjenih dvanajst dr\u017eav bo komisija \u0161e naprej nadzorovala. Kako podroben bo nadzor, bo odvisno od stopnje in narave neravnote\u017eij. Nadzor bo izvajala v okviru intenzivnega dialoga z nacionalnimi oblastmi, s strokovnimi misijami in poro\u010danjem o napredku.<\/p>\n
V primeru Slovenije in Irske komisija napoveduje, da bo gospodarski razvoj in uresni\u010devanje zavez spremljala zlasti v okviru pregleda njunih nacionalnih reformnih programov.<\/p>\n
Komisija je v \u0161esti analizi gospodarskih neravnote\u017eij temeljito pregledala le trinajst \u010dlanic unije, za katere je novembra ocenila, da se soo\u010dajo s tveganji na tem podro\u010dju. Pregledala je, ali gospodarska neravnote\u017eja obstajajo in kako resna so.<\/p>\n
Poro\u010danje o gospodarskih neravnote\u017ejih sodi v sklop evropskega semestra, cikla tesnega usklajevanja prora\u010dunskih in gospodarskih politik \u010dlanic unije pod budnim bruseljskim o\u010desom, ki ga je unija uvedla leta 2011 v kriznih \u010dasih, da bi prepre\u010dila nove krize.<\/p>\n
Ves ta postopek sodi v preventivno fazo procesa ugotavljanja in prepre\u010devanja gospodarskih neravnote\u017eij. Korektivnega postopka zaradi prese\u017enih neravnovesij komisija ni spro\u017eila \u0161e nikoli.<\/p>\n
\u010ce bi ga, bi najprej zahtevala na\u010drt ukrepanja. \u010ce bi se kr\u0161itve nadaljevale, pa lahko spro\u017ei dvofazni postopek finan\u010dnih sankcij – najprej obrestovani depozit v vi\u0161ini 0,1 odstotka bruto doma\u010dega proizvoda, ki nato v primeru vztrajnih kr\u0161itev postane globa.<\/p>\n
Slovenija je morala doslej poglobljeni pregled gospodarskih neravnovesij opraviti vsako leto od uvedbe evropskega semestra leta 2011. V letih 2013 in 2014 je Bruselj ocenil, da so neravnovesja prese\u017ena, a postopka vendarle ni spro\u017eil.<\/p>\n
Od takrat naprej je komisija vsako leto presodila, da neravnote\u017eja v Sloveniji so, a da niso ve\u010d prese\u017ena. Tudi lani je komisija med ranljivostmi izpostavila \u0161ibkosti v ban\u010dnem sektorju, zadol\u017eenost podjetij in fiskalna tveganja.<\/p>\n
Finan\u010dna ministrica Mateja Vrani\u010dar Erman je v torek v Bruslju izpostavila, da Slovenija na podro\u010dju preverjanja makroekonomskih neravnote\u017eij izbolj\u0161uje polo\u017eaj po vseh kazalcih, zato ne pri\u010dakuje posebnih opozoril.<\/p>\n
Referen\u010dne vrednosti Slovenija po ministri\u010dinih besedah presega le na podro\u010dju dolga in kreditne aktivnosti, vendar se tudi na obeh omenjenih podro\u010djih kazalca izbolj\u0161ujeta.<\/p>\n
Komisija je danes objavila tudi zajetna poro\u010dila za vsako \u010dlanico razen Gr\u010dijo, ki jo budno spremlja v okviru programa pomo\u010di. V okoli 60 strani dolgem poro\u010dilu za Slovenijo na splo\u0161no ugotavlja “dolo\u010den napredek” pri uresni\u010devanju evropskih priporo\u010dil za prora\u010dunsko in reformno ukrepanje.<\/p>\n
Dolo\u010den napredek komisija ugotavlja pri zmanj\u0161evanju dele\u017ea slabih posojil, izvajanju strategije Dru\u017ebe za upravljanje terjatev bank, posodabljanju javne uprave, zmanj\u0161evanju administrativnih bremen in izbolj\u0161evanju upravljanja podjetij v dr\u017eavni lasti.<\/p>\n
Slab\u0161i, omejen napredek pa ugotavlja pri zagotavljanju dolgoro\u010dne vzdr\u017enosti javnih financ, pri \u010demer opozarja na zamude pri oblikovanju fiskalnega sveta, reformi dolgotrajne oskrbe, zagotavljanju zaposljivosti ranljivih skupin in pri izbolj\u0161evanju dostopa podjetij do alternativnih finan\u010dnih virov.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Evropska komisija je danes ocenila, da se Slovenija \u0161e vedno soo\u010da z gospodarskimi neravnote\u017eji, ki pa niso prese\u017ena. Izpostavlja enake ranljivosti kot lani: \u0161ibkosti v ban\u010dnem sektorju, zadol\u017eenost podjetij in fiskalna tveganja. Ob tem ocenjuje, da je v primeru nadaljnjih prizadevanj vzdr\u017ena odprava neravnote\u017eij na dosegu.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":214429,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[4772,4545,4811,2391,1595],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n