“To je Andreja, to pa je njen ra\u010dunalnik. Uporablja ga vsak dan. Na njem ima spletno banko, dru\u017einske slike, uporablja ga za slu\u017ebo in na njem \u017ee devet mesecev pi\u0161e diplomo,” je besedilo enega izmed videov, narejenega v okviru projekta Varni na internetu. Posneto po prakti\u010dno resni\u010dnih zgodbah. Andreja v svoji sobi sedi za mizo, brska po prenosnem ra\u010dunalniku, se vmes kratko\u010dasi in nato nadaljuje s tipkanjem. Z diplomsko nalogo je \u017ee skoraj konec, manjka ji le \u0161e zaklju\u010dek in nekaj navajanja virov. “Andreja ne dela varnostne kopije ra\u010dunalnika \u2013 tako kot ve\u010dina ljudi,” nas obvestijo v videu. V naslednjem kadru prejme elektronsko po\u0161to o prispeli po\u0161iljki. Ne spomni se, da bi kaj naro\u010dala preko spleta, a k sre\u010di ima v priponki po\u0161te specifikacije naro\u010dila. Odpre priponko in \u2026 Zlonamerni program ji zaklene ra\u010dunalnik. Za odklepanje ra\u010dunalnika tudi 860 evrov Gre za izsiljevalski virus, ki zaklene vse dokumente in zahteva pla\u010dilo odkupnine. To je le ena od pasti, a zadnja leta je v Sloveniji in v tujini gro\u017enja \u0161tevilka ena na podro\u010dju internetne varnosti. Lani so v slovenskem centru za posredovanje pri omre\u017enih incidentih SI-CERT prejeli ve\u010d kot petsto prijav te oku\u017ebe, kar je dvakrat ve\u010d kot leta 2015. Med oku\u017eenimi so bili ra\u010dunalniki v \u0161olah, knji\u017enicah, zdravstvenih domovih, ob\u010dinah, lekarnah, muzejih \u2026 Andreja se je z njim oku\u017eila, ker je odprla oku\u017eeno priponko v elektronski po\u0161ti. Zaradi tega se je na njenem ra\u010dunalniku zagnal virus, ki je za\u0161ifriral dokumente. Na ekranu ji je nato izpisal podatke, kam naj naka\u017ee petsto evrov, \u010de no\u010de izgubiti vsega na ra\u010dunalniku. Ta odkupnina je navadno v vi\u0161ini en do dva bitcoina, posebne kriptovalute. En bitcoin trenutno dosega znesek 860 evrov, s \u010dimer so izsiljevalski virusi velik vir zaslu\u017eka spletnih kriminalcev. Nevarnost interneta v \u017eepu Poro\u010dilo o omre\u017eni varnosti za lansko leto na SI-CERT \u0161e pi\u0161ejo, ka\u017ee pa, da je bilo varnostnih gro\u017eenj za dvajset odstotkov ve\u010d kot leta 2015. “Kon\u010dna \u0161tevilka bo pribli\u017eno 2300 inc<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
“To je Andreja, to pa je njen ra\u010dunalnik. Uporablja ga vsak dan. Na njem ima spletno banko, dru\u017einske slike, uporablja ga za slu\u017ebo in na njem \u017ee devet mesecev pi\u0161e diplomo,” je besedilo enega izmed videov, narejenega v okviru projekta Varni na internetu. Posneto po prakti\u010dno resni\u010dnih zgodbah. Andreja v svoji sobi sedi za mizo, brska po prenosnem ra\u010dunalniku, se vmes kratko\u010dasi in nato nadaljuje s tipkanjem. Z diplomsko nalogo je \u017ee skoraj konec, manjka ji le \u0161e zaklju\u010dek in nekaj navajanja virov. “Andreja ne dela varnostne kopije ra\u010dunalnika \u2013 tako kot ve\u010dina ljudi,” nas obvestijo v videu. V naslednjem kadru prejme elektronsko po\u0161to o prispeli po\u0161iljki. Ne spomni se, da bi kaj naro\u010dala preko spleta, a k sre\u010di ima v priponki po\u0161te specifikacije naro\u010dila. Odpre priponko in \u2026 Zlonamerni program ji zaklene ra\u010dunalnik. Za odklepanje ra\u010dunalnika tudi 860 evrov Gre za izsiljevalski virus, ki zaklene vse dokumente in zahteva pla\u010dilo odkupnine. To je le ena od pasti, a zadnja leta je v Sloveniji in v tujini gro\u017enja \u0161tevilka ena na podro\u010dju internetne varnosti. Lani so v slovenskem centru za posredovanje pri omre\u017enih incidentih SI-CERT prejeli ve\u010d kot petsto prijav te oku\u017ebe, kar je dvakrat ve\u010d kot leta 2015. Med oku\u017eenimi so bili ra\u010dunalniki v \u0161olah, knji\u017enicah, zdravstvenih domovih, ob\u010dinah, lekarnah, muzejih \u2026 Andreja se je z njim oku\u017eila, ker je odprla oku\u017eeno priponko v elektronski po\u0161ti. Zaradi tega se je na njenem ra\u010dunalniku zagnal virus, ki je za\u0161ifriral dokumente. Na ekranu ji je nato izpisal podatke, kam naj naka\u017ee petsto evrov, \u010de no\u010de izgubiti vsega na ra\u010dunalniku. Ta odkupnina je navadno v vi\u0161ini en do dva bitcoina, posebne kriptovalute. En bitcoin trenutno dosega znesek 860 evrov, s \u010dimer so izsiljevalski virusi velik vir zaslu\u017eka spletnih kriminalcev. Nevarnost interneta v \u017eepu Poro\u010dilo o omre\u017eni varnosti za lansko leto na SI-CERT \u0161e pi\u0161ejo, ka\u017ee pa, da je bilo varnostnih gro\u017eenj za dvajset odstotkov ve\u010d kot leta 2015. “Kon\u010dna \u0161tevilka bo pribli\u017eno 2300 inc<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n