“Kol\u2018ko se v Ljubljani spije? Tol\u2018ko, ko se tu polije!” je na martinovanju z odra grmel komedijant. “\u017dabari ne znajo narediti takega sprejema,” je na istem prizori\u0161\u010du tri mesece kasneje moderator ogreval mno\u017eico za prihod svetovne prvakinje Ilke \u0160tuhec. Ko je mesto okronalo svoje \u0161portne junake, je polna dvorana navdu\u0161eno ploskala napevu: “\u017daba bek be\u017ei.” Najve\u010dji prazniki v Mariboru so dobili vsiljivca. Masovnih veselic, idealnih trenutkov, ko se lahko narod upravi\u010deno tol\u010de po prsih in slavi svoje junake, podjetne vinogradnike, ki so kljub te\u017eki bitki z vsemi naravnimi nadlogami napolnili sode, ali ase belega cirkusa, ki so na\u017egali cel svet, brez \u017eab, neza\u017eeljenih gostij, ni ve\u010d. Pa so res tako neza\u017eeljene? Mo\u010dno dvomim, da je \u017eupan samoklicanega najlep\u0161ega mesta na svetu sestavil tajno mre\u017eo gurujev za marketing in udaril podtalno kampanjo za ekspanzijo regljanja zelenih dvo\u017eivk izven teritorija ob\u010dine. Maribor je neobi\u010dajni gostji stol na gostiji ponudil kar sam. Snubi jo kot pred\u0161olski fante, ki deklico vle\u010de za lase, ker ne najde bolj\u0161ega na\u010dina, da bi izpovedal simpatijo. Le povr\u0161ne vzgojiteljice ga bodo zaradi otro\u010djega obna\u0161anja nagnale v kot, tiste bolj izku\u0161ene vedo, da se je v vrt\u010devski skupini za\u010dela pisati nova ljubezenska zgodba. (Lj)ubi, (lj)ubi \u017eabara, znamenito vabilo, ki so ga pred leti izobesili v Ljudskem vrtu, lahko kon\u010dno odvr\u017ee oklepaje. Maribor ne (z)more ve\u010d brez Ljubljane, bolj ali manj posre\u010dene tehnike romanti\u010dnega osvajanja niso ve\u010d omejene zgolj na nogometni stadion. Bodo\u010da zaljubljenca sta genezo pribli\u017eevanja obrnila na glavo. \u0160e nedolgo nazaj sta bila kot stara zagrenjena zakonca. Ko je gospodinjska blagajna postala nelikvidna, je mo\u017e kri\u010dal, da je \u017eena ves denar zagonila zase. Ob \u0161anku je kompanjonom (raz)lagal o patriarhatu, \u010deprav je dobro vedel, kdo v hi\u0161i nosi hla\u010de. Mo\u017eakar je sicer godrnjal nad tako ureditvijo, a s pridom izkori\u0161\u010dal dinamiko odnosov, v kateri je lahko \u0161efico klical na odgovornost ob vseh zgodah, nezgodah,<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
“Kol\u2018ko se v Ljubljani spije? Tol\u2018ko, ko se tu polije!” je na martinovanju z odra grmel komedijant. “\u017dabari ne znajo narediti takega sprejema,” je na istem prizori\u0161\u010du tri mesece kasneje moderator ogreval mno\u017eico za prihod svetovne prvakinje Ilke \u0160tuhec. Ko je mesto okronalo svoje \u0161portne junake, je polna dvorana navdu\u0161eno ploskala napevu: “\u017daba bek be\u017ei.” Najve\u010dji prazniki v Mariboru so dobili vsiljivca. Masovnih veselic, idealnih trenutkov, ko se lahko narod upravi\u010deno tol\u010de po prsih in slavi svoje junake, podjetne vinogradnike, ki so kljub te\u017eki bitki z vsemi naravnimi nadlogami napolnili sode, ali ase belega cirkusa, ki so na\u017egali cel svet, brez \u017eab, neza\u017eeljenih gostij, ni ve\u010d. Pa so res tako neza\u017eeljene? Mo\u010dno dvomim, da je \u017eupan samoklicanega najlep\u0161ega mesta na svetu sestavil tajno mre\u017eo gurujev za marketing in udaril podtalno kampanjo za ekspanzijo regljanja zelenih dvo\u017eivk izven teritorija ob\u010dine. Maribor je neobi\u010dajni gostji stol na gostiji ponudil kar sam. Snubi jo kot pred\u0161olski fante, ki deklico vle\u010de za lase, ker ne najde bolj\u0161ega na\u010dina, da bi izpovedal simpatijo. Le povr\u0161ne vzgojiteljice ga bodo zaradi otro\u010djega obna\u0161anja nagnale v kot, tiste bolj izku\u0161ene vedo, da se je v vrt\u010devski skupini za\u010dela pisati nova ljubezenska zgodba. (Lj)ubi, (lj)ubi \u017eabara, znamenito vabilo, ki so ga pred leti izobesili v Ljudskem vrtu, lahko kon\u010dno odvr\u017ee oklepaje. Maribor ne (z)more ve\u010d brez Ljubljane, bolj ali manj posre\u010dene tehnike romanti\u010dnega osvajanja niso ve\u010d omejene zgolj na nogometni stadion. Bodo\u010da zaljubljenca sta genezo pribli\u017eevanja obrnila na glavo. \u0160e nedolgo nazaj sta bila kot stara zagrenjena zakonca. Ko je gospodinjska blagajna postala nelikvidna, je mo\u017e kri\u010dal, da je \u017eena ves denar zagonila zase. Ob \u0161anku je kompanjonom (raz)lagal o patriarhatu, \u010deprav je dobro vedel, kdo v hi\u0161i nosi hla\u010de. Mo\u017eakar je sicer godrnjal nad tako ureditvijo, a s pridom izkori\u0161\u010dal dinamiko odnosov, v kateri je lahko \u0161efico klical na odgovornost ob vseh zgodah, nezgodah,<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n