Gr\u010dija prihodnje leto, ko bo potekel sedanji 86 milijard evrov vredni program pomo\u010di, ne bo potrebovala \u0161e \u010detrtega, je dejal Nemec Klaus Regling, ki so mu finan\u010dni ministri iz dr\u017eav z evrom pravkar potrdili nov mandat na \u010delu evropskega re\u0161evalnega sklada (ESM). “Gr\u010diji je uspel napredek. Izhajam s stali\u0161\u010da, da ji bo sredi prihodnjega leta uspelo leteti s svojimi krili in bo sposobna dostopati do sve\u017eega denarja na trgih,” je po poro\u010danju STA ocenil Regling. Ob tem seveda ni povedal, da bo francoska banka Rothschild & Cie gr\u0161ki vladi svetovala, kako se vrniti po nove kredite na svetovne finan\u010dne trge. Gr\u0161ka dr\u017eavna agencija za upravljanje z dolgom jo je pred kratkim izbrala za tehni\u010dno svetovalko. Banka Rothschild & Cie bo Grkom svetovala o vseh zadevah, povezanih z dolgom, tudi pri pogajanjih z dol\u017eniki. Banka bo dobila posebno nagrado, \u010de se bo Gr\u010dija v letu 2018 lahko vrnila na mednarodne finan\u010dne trge. Pomagali pri zadol\u017eevanju, zdaj pa\u00a0… O svetovanju banke Rothschild & Cie je po zasedanju evroskupine, na katerem je bila Gr\u010dija spet glavna tema, mol\u010dal tudi njen vodja, nizozemski finan\u010dni minister Jeroen Dijsselbloem. Enako kot Regling tudi ni povedal, da so najbolj znane investicijske banke, zlasti Goldman Sachs, pred letom 2009 Gr\u010diji pomagale pri zadol\u017eevanju, ki jo je privedlo na rob bankrota in zaradi \u010desar so bili v Bruslju sprejeti trije re\u0161evalni programi, prek katerih evropski davkopla\u010devalci pokrivajo izgube zasebnih evropskih bank, zlasti nem\u0161kih, ki so pred krizo mastno slu\u017eile s krediti za Gr\u010dijo. Evropskim davkopla\u010devalcem sta Dijsselbloem in Regling prav tako zamol\u010dala (seveda ne prvi\u010d), da Gr\u010diji ob vseh ostrih var\u010devalnih ukrepih, ki jih evroskupina skupaj z mednarodnimi posojilodajalci na \u010delu z Evropsko komisijo in Evropsko centralno banko (ECB) \u017ee od leta 2009 zahtevajo od oblasti v Atenah, ni treba zmanj\u0161evati izdatkov za obrambo. Gr\u010dija je med samo tremi \u010dlanicami EU, ki kot \u010dlanice zavezni\u0161tva Nato na letni ravni zagotavljajo zahteva<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Gr\u010dija prihodnje leto, ko bo potekel sedanji 86 milijard evrov vredni program pomo\u010di, ne bo potrebovala \u0161e \u010detrtega, je dejal Nemec Klaus Regling, ki so mu finan\u010dni ministri iz dr\u017eav z evrom pravkar potrdili nov mandat na \u010delu evropskega re\u0161evalnega sklada (ESM). “Gr\u010diji je uspel napredek. Izhajam s stali\u0161\u010da, da ji bo sredi prihodnjega leta uspelo leteti s svojimi krili in bo sposobna dostopati do sve\u017eega denarja na trgih,” je po poro\u010danju STA ocenil Regling. Ob tem seveda ni povedal, da bo francoska banka Rothschild & Cie gr\u0161ki vladi svetovala, kako se vrniti po nove kredite na svetovne finan\u010dne trge. Gr\u0161ka dr\u017eavna agencija za upravljanje z dolgom jo je pred kratkim izbrala za tehni\u010dno svetovalko. Banka Rothschild & Cie bo Grkom svetovala o vseh zadevah, povezanih z dolgom, tudi pri pogajanjih z dol\u017eniki. Banka bo dobila posebno nagrado, \u010de se bo Gr\u010dija v letu 2018 lahko vrnila na mednarodne finan\u010dne trge. Pomagali pri zadol\u017eevanju, zdaj pa\u00a0… O svetovanju banke Rothschild & Cie je po zasedanju evroskupine, na katerem je bila Gr\u010dija spet glavna tema, mol\u010dal tudi njen vodja, nizozemski finan\u010dni minister Jeroen Dijsselbloem. Enako kot Regling tudi ni povedal, da so najbolj znane investicijske banke, zlasti Goldman Sachs, pred letom 2009 Gr\u010diji pomagale pri zadol\u017eevanju, ki jo je privedlo na rob bankrota in zaradi \u010desar so bili v Bruslju sprejeti trije re\u0161evalni programi, prek katerih evropski davkopla\u010devalci pokrivajo izgube zasebnih evropskih bank, zlasti nem\u0161kih, ki so pred krizo mastno slu\u017eile s krediti za Gr\u010dijo. Evropskim davkopla\u010devalcem sta Dijsselbloem in Regling prav tako zamol\u010dala (seveda ne prvi\u010d), da Gr\u010diji ob vseh ostrih var\u010devalnih ukrepih, ki jih evroskupina skupaj z mednarodnimi posojilodajalci na \u010delu z Evropsko komisijo in Evropsko centralno banko (ECB) \u017ee od leta 2009 zahtevajo od oblasti v Atenah, ni treba zmanj\u0161evati izdatkov za obrambo. Gr\u010dija je med samo tremi \u010dlanicami EU, ki kot \u010dlanice zavezni\u0161tva Nato na letni ravni zagotavljajo zahteva<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n