Te\u0161 6 je zaradi na\u010dina financiranja predstavljal izjemno veliko tveganje za dr\u017eavo, je parlamentarno preiskovalni komisiji za Te\u0161 6 danes pojasnil biv\u0161i finan\u010dni minister Du\u0161an Mramor. V drugem mandatu je sodeloval pri re\u0161evanju problema, da ni pri\u0161lo do unov\u010denja dr\u017eavnega poro\u0161tva za 440-milijonsko posojilo EIB, je povedal. Takrat, leta 2014, je bil \u0161esti blok Termoelektrarne \u0160o\u0161tanj (Te\u0161) v poskusnem obratovanju, izvedenih je bilo ve\u010d 95 odstotkov in pla\u010danih ve\u010d kot 90 odstotkov del. Finan\u010dni minister oziroma vlada nista imela takrat skoraj nobene mo\u017enosti racionalizacije projekta. “Projekt je predstavljal izjemno veliko tveganje za dr\u017eavo, zaradi na\u010dina financiranja,” je poudaril Mramor. Spomnil je na dva velika investitorja Te\u0161a 6: Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) in Evropsko investicijsko banko (EIB). Te\u0161 je pri EIB najel za 550 milijonov evrov posojila, od tega dr\u017eava jam\u010di za 440 milijonov evrov, medtem ko je za ostalih 110 milijonov evrov jam\u010dil konzorcij zasebnih finan\u010dnih institucij. Pri slednjem je nastal problem, rok garantiranja tega kredita je bil bistveno kraj\u0161i od ro\u010dnosti kredita – ta je imel namre\u010d dospetje leta 2025, garantiranje pa samo pet let. Ko je pri\u0161lo do tega roka, za dve banki garantiranje zaradi zmanj\u0161anja bonitete ni bilo ve\u010d sprejemljivo za EIB, dve banki pa sta bili v tak\u0161nih pogojih sanacije, da garancij nista mogli dati. Tako se je zgodilo, da ta del – 110 milijonov evrov posojila – ni imel ve\u010d garanta. “In tisti moment, ko ga ni imel, bi lahko EIB zahtevala popla\u010dilo vseh 550 milijonov evrov,” je dejal in dodal, da bi v tem primeru pri\u0161lo do unov\u010denja dr\u017eavnega jamstva, kar pa bi za javne finance predstavljalo izjemen udarec. Tako so bili v re\u0161evanje tega problema vlo\u017eeni vsi napori HSE, Te\u0161 in ministrstva za finance. To pa ni bil edini problem, ki ga je bilo treba re\u0161evati. Ker zaveze, dane ob posojilu, niso bile dose\u017eene, bi lahko bil kredit odpoklican. Tako se je zahteval spregled obveznosti zavez in podpis aneksov<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Te\u0161 6 je zaradi na\u010dina financiranja predstavljal izjemno veliko tveganje za dr\u017eavo, je parlamentarno preiskovalni komisiji za Te\u0161 6 danes pojasnil biv\u0161i finan\u010dni minister Du\u0161an Mramor. V drugem mandatu je sodeloval pri re\u0161evanju problema, da ni pri\u0161lo do unov\u010denja dr\u017eavnega poro\u0161tva za 440-milijonsko posojilo EIB, je povedal. Takrat, leta 2014, je bil \u0161esti blok Termoelektrarne \u0160o\u0161tanj (Te\u0161) v poskusnem obratovanju, izvedenih je bilo ve\u010d 95 odstotkov in pla\u010danih ve\u010d kot 90 odstotkov del. Finan\u010dni minister oziroma vlada nista imela takrat skoraj nobene mo\u017enosti racionalizacije projekta. “Projekt je predstavljal izjemno veliko tveganje za dr\u017eavo, zaradi na\u010dina financiranja,” je poudaril Mramor. Spomnil je na dva velika investitorja Te\u0161a 6: Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) in Evropsko investicijsko banko (EIB). Te\u0161 je pri EIB najel za 550 milijonov evrov posojila, od tega dr\u017eava jam\u010di za 440 milijonov evrov, medtem ko je za ostalih 110 milijonov evrov jam\u010dil konzorcij zasebnih finan\u010dnih institucij. Pri slednjem je nastal problem, rok garantiranja tega kredita je bil bistveno kraj\u0161i od ro\u010dnosti kredita – ta je imel namre\u010d dospetje leta 2025, garantiranje pa samo pet let. Ko je pri\u0161lo do tega roka, za dve banki garantiranje zaradi zmanj\u0161anja bonitete ni bilo ve\u010d sprejemljivo za EIB, dve banki pa sta bili v tak\u0161nih pogojih sanacije, da garancij nista mogli dati. Tako se je zgodilo, da ta del – 110 milijonov evrov posojila – ni imel ve\u010d garanta. “In tisti moment, ko ga ni imel, bi lahko EIB zahtevala popla\u010dilo vseh 550 milijonov evrov,” je dejal in dodal, da bi v tem primeru pri\u0161lo do unov\u010denja dr\u017eavnega jamstva, kar pa bi za javne finance predstavljalo izjemen udarec. Tako so bili v re\u0161evanje tega problema vlo\u017eeni vsi napori HSE, Te\u0161 in ministrstva za finance. To pa ni bil edini problem, ki ga je bilo treba re\u0161evati. Ker zaveze, dane ob posojilu, niso bile dose\u017eene, bi lahko bil kredit odpoklican. Tako se je zahteval spregled obveznosti zavez in podpis aneksov<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n