Evropska komisija bo predvidoma prihodnji teden predlagala reformo EU. \u0160ef komisije Jean-Claude Juncker vidi unijo kot jedro s koncentri\u010dnimi krogi, je povedal konec minulega tedna na dogodku v belgijskem mestu Louvain-la-Neuve. Pri\u010dakovati je torej predloge, ki bi omogo\u010dili krepitev koncepta Evrope ve\u010d hitrosti. “Druga\u010de se moramo lotiti stvari. Veliko ve\u010d lahko storimo skupaj, vendar je \u010das, da si nehamo predstavljati, da lahko vsi skupaj po\u010dnemo isto stvar,” je dejal Juncker v govoru z naslovom Evropa – vizija prihodnosti. “A ni bolje, da bi tisti, ki \u017eelijo napredovati hitreje, lahko to storili, ne da bi s tem motili druge, tako da bi vzpostavili bolj strukturiran sistem, odprt za vse?” je dejal. To bi po njegovih besedah omogo\u010dilo hitrej\u0161e napredovanje skupine voljnih dr\u017eav na podro\u010djih, kot sta obramba in ekonomija. Ta ideja bo po pri\u010dakovanjih rde\u010da nit predlogov za reformo unije, ki jih bo komisija predvidoma prihodnji teden predstavila v obliki bele knjige. To bo prispevek komisije k premisleku o uniji ob praznovanju njenega 60. rojstnega dne 25. marca v Rimu, kjer sta bila pred \u0161estimi desetletji podpisana temeljna dokumenta dana\u0161nje unije, Rimski pogodbi. “Evropa ni nekaj samoumevnega. Evropa je bila in bo ostala izbira,” je \u0161e poudaril Juncker v Louvain-la-Neuve. Za to, kar je bilo neko\u010d normalno in o\u010ditno, se je dandanes treba vsak dan boriti in se skoraj opravi\u010devati za \u017eeljo po nadaljnji integraciji, je dejal. Ob tem je znova spomnil, da se je Evropa rodila na pepelu druge svetovne vojne. Danes je po svetu okoli 60 vojn, nobene na ozemlju EU, je izpostavil. Spomnil je tudi na \u0161tevilne druge uspehe Evrope: \u0161iritev, notranji trg, skupna valuta. To, da so Britanci obrnili hrbet evropskemu projektu, je po njegovih besedah tragedija, saj zdaj res ni \u010das za delitev in vrnitev k “neumnim nacionalnim ligam in provincialnim refleksom”. Evropejci namre\u010d nismo najve\u010dji med najve\u010djimi, \u010deprav si to pogosto mislimo. Po velikosti smo majhni, po prebivalstvu smo \u0161ib<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Evropska komisija bo predvidoma prihodnji teden predlagala reformo EU. \u0160ef komisije Jean-Claude Juncker vidi unijo kot jedro s koncentri\u010dnimi krogi, je povedal konec minulega tedna na dogodku v belgijskem mestu Louvain-la-Neuve. Pri\u010dakovati je torej predloge, ki bi omogo\u010dili krepitev koncepta Evrope ve\u010d hitrosti. “Druga\u010de se moramo lotiti stvari. Veliko ve\u010d lahko storimo skupaj, vendar je \u010das, da si nehamo predstavljati, da lahko vsi skupaj po\u010dnemo isto stvar,” je dejal Juncker v govoru z naslovom Evropa – vizija prihodnosti. “A ni bolje, da bi tisti, ki \u017eelijo napredovati hitreje, lahko to storili, ne da bi s tem motili druge, tako da bi vzpostavili bolj strukturiran sistem, odprt za vse?” je dejal. To bi po njegovih besedah omogo\u010dilo hitrej\u0161e napredovanje skupine voljnih dr\u017eav na podro\u010djih, kot sta obramba in ekonomija. Ta ideja bo po pri\u010dakovanjih rde\u010da nit predlogov za reformo unije, ki jih bo komisija predvidoma prihodnji teden predstavila v obliki bele knjige. To bo prispevek komisije k premisleku o uniji ob praznovanju njenega 60. rojstnega dne 25. marca v Rimu, kjer sta bila pred \u0161estimi desetletji podpisana temeljna dokumenta dana\u0161nje unije, Rimski pogodbi. “Evropa ni nekaj samoumevnega. Evropa je bila in bo ostala izbira,” je \u0161e poudaril Juncker v Louvain-la-Neuve. Za to, kar je bilo neko\u010d normalno in o\u010ditno, se je dandanes treba vsak dan boriti in se skoraj opravi\u010devati za \u017eeljo po nadaljnji integraciji, je dejal. Ob tem je znova spomnil, da se je Evropa rodila na pepelu druge svetovne vojne. Danes je po svetu okoli 60 vojn, nobene na ozemlju EU, je izpostavil. Spomnil je tudi na \u0161tevilne druge uspehe Evrope: \u0161iritev, notranji trg, skupna valuta. To, da so Britanci obrnili hrbet evropskemu projektu, je po njegovih besedah tragedija, saj zdaj res ni \u010das za delitev in vrnitev k “neumnim nacionalnim ligam in provincialnim refleksom”. Evropejci namre\u010d nismo najve\u010dji med najve\u010djimi, \u010deprav si to pogosto mislimo. Po velikosti smo majhni, po prebivalstvu smo \u0161ib<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n