V Nem\u010diji se je lani zgodilo ve\u010d kot 3500 napadov na begunce in begunske centre, to je v povpre\u010dju skoraj deset napadov na dan. V njih je bilo po\u0161kodovanih 560, 43 je bilo otrok, so v odgovoru na poslansko vpra\u0161anje pojasnili v nem\u0161kem notranjem ministrstvu. Vlada je nasilje “ostro obsodila”. “Ljudje, ki zapustijo domovino in i\u0161\u010dejo za\u0161\u010dito v Nem\u010diji, imajo pravico pri\u010dakovati varno zaveti\u0161\u010de,” so zapisali. Napadov na posameznike je bilo po navedbah ministrstva, ki se sklicuje na podatke policije, 2545. Primerjave s preteklimi leti za napade na posameznike ni. V 988 primerih je \u0161lo za napade na begunske in azilne centre, kar je nekaj manj kot leta 2015, ko se je zgodilo \u010dez tiso\u010d napadov. Leta 2014 je bilo tovrstnih napadov zgolj 199. \u0160tevilo napadov se je pove\u010dalo, potem ko je leta 2015 na vrhuncu evropske begunske krize v Nem\u010dijo pri\u0161lo okoli 890.000 prosilcev za azil. Lani se je sicer \u0161tevilo prihodov zmanj\u0161alo na 280.000. Odlo\u010ditev nem\u0161ke kanclerke Angele Merkel, da odpre vrata tistim, ki be\u017eijo pred oboro\u017eenimi konflikti, je razdelila Nemce. Zagon je dala tudi skrajno desni Alternativi za Nem\u010dijo, ki je pridobila precej podpore. V zadnjem \u010dasu jo podpira nekaj manj nem\u0161kih volivcev. Poslanka stranke Levica Ulla Jelpke je za nasilje nad migranti okrivila prav skrajne desni\u010darje. Vlado je ob tem v pogovoru za nem\u0161ko skupino \u010dasopisov Funke Meddiengruppe pozvala k odlo\u010dnej\u0161emu ukrepanju.Svet<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V Nem\u010diji se je lani zgodilo ve\u010d kot 3500 napadov na begunce in begunske centre, to je v povpre\u010dju skoraj deset napadov na dan. V njih je bilo po\u0161kodovanih 560, 43 je bilo otrok, so v odgovoru na poslansko vpra\u0161anje pojasnili v nem\u0161kem notranjem ministrstvu. Vlada je nasilje “ostro obsodila”. “Ljudje, ki zapustijo domovino in i\u0161\u010dejo za\u0161\u010dito v Nem\u010diji, imajo pravico pri\u010dakovati varno zaveti\u0161\u010de,” so zapisali. Napadov na posameznike je bilo po navedbah ministrstva, ki se sklicuje na podatke policije, 2545. Primerjave s preteklimi leti za napade na posameznike ni. V 988 primerih je \u0161lo za napade na begunske in azilne centre, kar je nekaj manj kot leta 2015, ko se je zgodilo \u010dez tiso\u010d napadov. Leta 2014 je bilo tovrstnih napadov zgolj 199. \u0160tevilo napadov se je pove\u010dalo, potem ko je leta 2015 na vrhuncu evropske begunske krize v Nem\u010dijo pri\u0161lo okoli 890.000 prosilcev za azil. Lani se je sicer \u0161tevilo prihodov zmanj\u0161alo na 280.000. Odlo\u010ditev nem\u0161ke kanclerke Angele Merkel, da odpre vrata tistim, ki be\u017eijo pred oboro\u017eenimi konflikti, je razdelila Nemce. Zagon je dala tudi skrajno desni Alternativi za Nem\u010dijo, ki je pridobila precej podpore. V zadnjem \u010dasu jo podpira nekaj manj nem\u0161kih volivcev. Poslanka stranke Levica Ulla Jelpke je za nasilje nad migranti okrivila prav skrajne desni\u010darje. Vlado je ob tem v pogovoru za nem\u0161ko skupino \u010dasopisov Funke Meddiengruppe pozvala k odlo\u010dnej\u0161emu ukrepanju.Svet<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n