“Predstavljajte si skico, na kateri je cel kup linij, povezanih z dru\u017einskim \u017eivljenjem in vsem, kar zapolnjuje tvoje aktivno delovno \u017eivljenje. Ko se upokoji\u0161, je teh linij zelo malo, na skici je veliko praznega in odlo\u010diti se mora\u0161, kako jo bo\u0161 spet porisal,” slikovito pripoveduje Mirjam Bevc Peressutti, upokojenka, ki je prej opravljala poklic radijske novinarke, zdaj pa obiskuje Univerzo za tretje \u017eivljenjsko obdobje. “Ne sodim ravno med tiste ljudi, ki so pripravljeni ves dan stikati po omarah in prekladati perilo. Seveda je to del mojega dru\u017einskega \u017eivljenja, nikakor pa ne \u017eelim po\u010deti samo tega,” nadaljuje. “Zato sem se odlo\u010dila, da bom aktivno in zdravo vstajala v nov dan. Pa ne mislim le fizi\u010dno zdrava, ampak predvsem mentalno vitalna, kar v tebi ohranja dinami\u010dnost, \u017eivahnost in nenehno pripravljenost za soo\u010danje z novimi zahtevami, ki jih svet postavlja pred tebe,” pravi o svojih razlogih za vpis. Na univerzi je \u017ee \u010detrto leto, letos pa obiskuje program umetnostne zgodovine in italijan\u0161\u010dine ter je predsednica skupine za razvoj zagovorni\u0161tva. Brez izobra\u017eevanja starej\u0161ih ne gre Na univerzo za tretje \u017eivljenjsko obdobje se vsako leto vpi\u0161e 12.000 starej\u0161ih, ki se po upokojitvi podobno kot Bevc Pererssuttijeva \u017eelijo ponovno vklopiti v dru\u017ebo in osebnostno razvijati. “Za to potrebujejo ustrezna znanja, ki jih i\u0161\u010dejo na na\u0161i univerzi. Spletejo tudi nove socialne vezi, s tem pa se la\u017eje vklju\u010dijo v aktivnosti,” pravi Alijana \u0160antej, vodja Univerze za tretje \u017eivljenjsko obdobje v Ljubljani. Po zadnjih podatkih, izdanih julija 2016, je dele\u017e prebivalstva, starega 65 let ali ve\u010d, pri nas 23,7 odstotkov. Pred osmimi leti je ta podatek zna\u0161al 20 odstotkov, od takrat pa se je \u017eivljenjska doba vsa leta enakomerno pove\u010devala. Starej\u0161ih je trenutno torej za slabo \u010detrtino slovenskega prebivalstva in njihovo izobra\u017eevanje ima veliko vlogo. “Ti ljudje ne smejo ostati na robu dru\u017ebe, brez nekega novega znanja in aktivne vloge. Morajo se povezati z generacijami in biti en<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
“Predstavljajte si skico, na kateri je cel kup linij, povezanih z dru\u017einskim \u017eivljenjem in vsem, kar zapolnjuje tvoje aktivno delovno \u017eivljenje. Ko se upokoji\u0161, je teh linij zelo malo, na skici je veliko praznega in odlo\u010diti se mora\u0161, kako jo bo\u0161 spet porisal,” slikovito pripoveduje Mirjam Bevc Peressutti, upokojenka, ki je prej opravljala poklic radijske novinarke, zdaj pa obiskuje Univerzo za tretje \u017eivljenjsko obdobje. “Ne sodim ravno med tiste ljudi, ki so pripravljeni ves dan stikati po omarah in prekladati perilo. Seveda je to del mojega dru\u017einskega \u017eivljenja, nikakor pa ne \u017eelim po\u010deti samo tega,” nadaljuje. “Zato sem se odlo\u010dila, da bom aktivno in zdravo vstajala v nov dan. Pa ne mislim le fizi\u010dno zdrava, ampak predvsem mentalno vitalna, kar v tebi ohranja dinami\u010dnost, \u017eivahnost in nenehno pripravljenost za soo\u010danje z novimi zahtevami, ki jih svet postavlja pred tebe,” pravi o svojih razlogih za vpis. Na univerzi je \u017ee \u010detrto leto, letos pa obiskuje program umetnostne zgodovine in italijan\u0161\u010dine ter je predsednica skupine za razvoj zagovorni\u0161tva. Brez izobra\u017eevanja starej\u0161ih ne gre Na univerzo za tretje \u017eivljenjsko obdobje se vsako leto vpi\u0161e 12.000 starej\u0161ih, ki se po upokojitvi podobno kot Bevc Pererssuttijeva \u017eelijo ponovno vklopiti v dru\u017ebo in osebnostno razvijati. “Za to potrebujejo ustrezna znanja, ki jih i\u0161\u010dejo na na\u0161i univerzi. Spletejo tudi nove socialne vezi, s tem pa se la\u017eje vklju\u010dijo v aktivnosti,” pravi Alijana \u0160antej, vodja Univerze za tretje \u017eivljenjsko obdobje v Ljubljani. Po zadnjih podatkih, izdanih julija 2016, je dele\u017e prebivalstva, starega 65 let ali ve\u010d, pri nas 23,7 odstotkov. Pred osmimi leti je ta podatek zna\u0161al 20 odstotkov, od takrat pa se je \u017eivljenjska doba vsa leta enakomerno pove\u010devala. Starej\u0161ih je trenutno torej za slabo \u010detrtino slovenskega prebivalstva in njihovo izobra\u017eevanje ima veliko vlogo. “Ti ljudje ne smejo ostati na robu dru\u017ebe, brez nekega novega znanja in aktivne vloge. Morajo se povezati z generacijami in biti en<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n