Kak\u0161en zrak dihamo in ali je ozra\u010dje onesna\u017eeno, zlasti na industrijskih obmo\u010djih, ki so na\u010deloma podvr\u017eena ve\u010djim okoljskim obremenitvam, sta vpra\u0161anji, na kateri je praviloma mogo\u010de dobiti odgovore le za ve\u010dja mesta na podlagi meritev kakovosti zraka. Na Koro\u0161kem za zdaj ni merilnega mesta, na katerem bi ugotavljali ravni delcev PM10 v ozra\u010dju, ki so v Sloveniji v zadnjem obdobju izpostavljeni kot najbolj problemati\u010dni. V okviru okoljske sanacije zgornje Me\u017ei\u0161ke doline pa Agencija RS za okolje (Arso) v industrijskem \u017derjavu tudi zaradi aktualne predelave svinca in ne le zaradi posledic pretekle degradacije okolja \u017ee skoraj desetletje spremlja koncentracije te\u017ekih kovin v delcih PM10 (svinec, kadmij, cink in arzen). Kakovost zraka se je z leti v \u017derjavu bistveno izbolj\u0161ala. Kljub temu so \u0161e vedno ugotovljene v povpre\u010dju vi\u0161je ravni svinca in kadmija kot na drugih merilnih mestih v Sloveniji. Na merilnem mestu \u017derjav je tako raven svinca v letu 2015 zna\u0161ala pribli\u017eno dve tretjini mejne vrednosti, raven kadmija pa se je pribli\u017eala ciljni vrednosti. Na drugih merilnih mestih v Sloveniji so ravni arzena, kadmija, niklja in svinca mo\u010dno pod mejnimi oziroma ciljnimi vrednostmi, pojasnjuje Arso. Arso: Merilnih mest ve\u010d od zahtev Dr\u017eavno mre\u017eo kakovosti zraka upravlja Arso in je, kot pojasnjuje, tako glede \u0161tevila mest kot njihove umestitve zasnovana skladno z zahtevami EU-zakonodaje s podro\u010dja kakovosti zraka (direktive o kakovosti zunanjega zraka, ki je vpeljana v slovenski pravni red s Pravilnikom o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka). Gostota merilnih mest v Sloveniji je ve\u010dja, kot je v povpre\u010dju v EU, in tudi presega minimalne zahteve direktive, poudarjajo na Arsu. “Tako je v EU eno stalno merilno mesto za delce PM10 v povpre\u010dju na 190.000 prebivalcev, v Sloveniji pa na 130.000 prebivalcev. V EU je eno merilno mesto za delce v povpre\u010dju na 1600 km2, v Sloveniji pa na 1300 km2 povr\u0161ine ozemlja. Merilna mesta so v Sloveniji in tudi v EU ve\u010dinoma ume\u0161\u010dena v ve\u010djih urb<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Kak\u0161en zrak dihamo in ali je ozra\u010dje onesna\u017eeno, zlasti na industrijskih obmo\u010djih, ki so na\u010deloma podvr\u017eena ve\u010djim okoljskim obremenitvam, sta vpra\u0161anji, na kateri je praviloma mogo\u010de dobiti odgovore le za ve\u010dja mesta na podlagi meritev kakovosti zraka. Na Koro\u0161kem za zdaj ni merilnega mesta, na katerem bi ugotavljali ravni delcev PM10 v ozra\u010dju, ki so v Sloveniji v zadnjem obdobju izpostavljeni kot najbolj problemati\u010dni. V okviru okoljske sanacije zgornje Me\u017ei\u0161ke doline pa Agencija RS za okolje (Arso) v industrijskem \u017derjavu tudi zaradi aktualne predelave svinca in ne le zaradi posledic pretekle degradacije okolja \u017ee skoraj desetletje spremlja koncentracije te\u017ekih kovin v delcih PM10 (svinec, kadmij, cink in arzen). Kakovost zraka se je z leti v \u017derjavu bistveno izbolj\u0161ala. Kljub temu so \u0161e vedno ugotovljene v povpre\u010dju vi\u0161je ravni svinca in kadmija kot na drugih merilnih mestih v Sloveniji. Na merilnem mestu \u017derjav je tako raven svinca v letu 2015 zna\u0161ala pribli\u017eno dve tretjini mejne vrednosti, raven kadmija pa se je pribli\u017eala ciljni vrednosti. Na drugih merilnih mestih v Sloveniji so ravni arzena, kadmija, niklja in svinca mo\u010dno pod mejnimi oziroma ciljnimi vrednostmi, pojasnjuje Arso. Arso: Merilnih mest ve\u010d od zahtev Dr\u017eavno mre\u017eo kakovosti zraka upravlja Arso in je, kot pojasnjuje, tako glede \u0161tevila mest kot njihove umestitve zasnovana skladno z zahtevami EU-zakonodaje s podro\u010dja kakovosti zraka (direktive o kakovosti zunanjega zraka, ki je vpeljana v slovenski pravni red s Pravilnikom o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka). Gostota merilnih mest v Sloveniji je ve\u010dja, kot je v povpre\u010dju v EU, in tudi presega minimalne zahteve direktive, poudarjajo na Arsu. “Tako je v EU eno stalno merilno mesto za delce PM10 v povpre\u010dju na 190.000 prebivalcev, v Sloveniji pa na 130.000 prebivalcev. V EU je eno merilno mesto za delce v povpre\u010dju na 1600 km2, v Sloveniji pa na 1300 km2 povr\u0161ine ozemlja. Merilna mesta so v Sloveniji in tudi v EU ve\u010dinoma ume\u0161\u010dena v ve\u010djih urb<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n