Predsednik, v Slovenijo greste razpravljat o evropski prihodnosti. EU vidite kot jedro s koncentri\u010dnimi krogi. Kje v tej ureditvi vidite Slovenijo?<\/b><\/p>\n
Veliko na\u010dinov je, ki jih lahko EU 27 izbere za napredek v prihodnjih letih, in \u0161tevilne sem v preteklosti \u017ee omenjal, ne le enkrat. Kateri koli na\u010din izberemo, verjamem, da obstajata dve krovni na\u010deli, ki ju je treba spo\u0161tovati. Prvo na\u010delo je enotnost 27 \u010dlanic. Drugo na\u010delo je enaka obravnava \u010dlanic. Slovenijo vidim kot gonilno silo teh sprememb. O teh vpra\u0161anjih sem se \u017ee posvetoval z va\u0161im premierjem in bela knjiga, ki sem jo predstavil danes, \u017ee nosi slovenski pe\u010dat, kot lahko vidite.<\/p>\n
Kako nameravate uresni\u010diti idejo o koncentri\u010dnih krogih? Evropa ve\u010d hitrosti \u017ee obstaja, na primer schengen in evro ter doslej \u0161tirje projekti okrepljenega sodelovanja: \u010dezmejne razveze, patent, davek na finan\u010dne transakcije in premo\u017eenjskih razmerjih med zakonci ali partnerji iz razli\u010dnih \u010dlanic unije. Nameravate spremeniti pogodbo in zrahljati pravila za okrepljeno sodelovanje ali kaj drugega?<\/b><\/p>\n
Pravkar sem predstavil komisijino belo knjigo. Ta predstavlja niz razli\u010dnih poti, ki jih lahko izbere zdru\u017eena EU 27. Razpon teh poti je: nadaljevanje pozitivne agende reform, ki jih \u017ee zdaj izvajamo; postopno ponovno osredoto\u010danje EU samo okrog enotnega trga; omogo\u010diti nekaterim \u010dlanicam napredek na nekaterih podro\u010djih; storiti ve\u010d in hitreje na omejenem \u0161tevilu podro\u010dij ali iti naprej s polno hitrostjo ter na splo\u0161no deliti ve\u010d mo\u010di, sredstev in odlo\u010danja.<\/p>\n
Prezgodaj je govoriti o spremembi pogodbe. Najprej moramo izbrati pot, nato bomo na\u0161li na\u010din, da pridemo tja. Bela knjiga je za\u010detek procesa, ne konec. Upam, da bo zdaj potekala iskrena in \u0161iroka razprava.<\/p>\n
Slovenija je prva, kjer \u017eelim razpravljati o tem. To ni naklju\u010dje. Slovenija je ena najmanj\u0161ih \u010dlanic EU, a utele\u0161a bistvo Evrope. Verjamem, da lahko Slovenija, ljudje in civilna dru\u017eba, bistveno in pomembno prispevajo k tem razpravam ter lahko pomagajo konstruktivno oblikovati na\u0161o skupno vizijo za naslednja desetletja.<\/p>\n
Januarja ste na Malti rekli, da bi morala EU ta mesec v Rimu posredovati zelo jasno sporo\u010dilo, da brexit ni konec evropskega projekta. Rekli ste tudi, da pesimizem ni ni\u010d novega, a da je novo to, da je to dejansko prvi\u010d, ko se EU soo\u010da z razgradnjo. Kako mo\u010dno vas skrbi, da bo brexitu sledila nadaljnja dezintegracija EU? Kako nevaren je brexit za EU?<\/b><\/p>\n
Odlo\u010ditev Velike Britanije za izstop iz EU je tragi\u010dna. Vsi bomo ob\u017ealovali njihov odhod. A brexit je tudi prilo\u017enost za EU 27 \u010dlanic, in to prilo\u017enost, ki jo po mojem prepri\u010danju moramo izkoristiti. Na primer, ko gre za trgovino.<\/p>\n
Ne vidim drugih dr\u017eav, ki bi \u017eelele slediti Britancem. Enotnost Evrope je pogoj za stabilnost v svetu.<\/p>\n
Pozneje ta mesec bo v Rimu 27 na\u0161ih \u010dlanic stalo z ramo ob rami v miru, solidarnosti in prijateljstvu, da obele\u017eijo 60. obletnico Rimskih pogodb. To bo tudi “trenutek rojstva” EU 27 \u010dlanic. Zdaj je na\u0161a prilo\u017enost, da oblikujemo novo vizijo na\u0161e prihodnosti v sestavi 27 \u010dlanic.<\/p>\n
Kako nevaren pa je Donald Trump za EU? Kaj menite o njegovi politiki? Bo konec maja vrh EU in ZDA v Bruslju?<\/b><\/p>\n
Nisem \u0161e sre\u010dal Donalda Trumpa, a ga bom sre\u010dal v prihodnjih mesecih, ko bo potoval v Evropo. Svoje mnenje bom raje oblikoval po osebnem pogovoru s predsednikom Trumpom, kakor da govorim o njem, preden ga sploh sre\u010dam. Sem pa govoril po telefonu in tudi sre\u010dal sem se z njegovo \u0161tevilko 2, podpredsednikom Penceom. Njegova zavezanost \u010dezatlantskemu odnosu se mi je zdela spodbudna.<\/p>\n
Dobri \u010dezatlantski odnosi niso le logi\u010dna posledica zgodovine, temve\u010d tudi nujnost za prihodnost. Svet potrebuje partnerstvo ZDA in Evrope. Zato si bomo \u0161e naprej prizadevali za to.<\/p>\n
Obenem mora Evropa \u0161e naprej biti pozitivna globalna sila, kot smo danes. Na\u0161a dru\u017eba je zgrajena na odprtosti, strpnosti in pluralizmu. Ponosni moramo biti na to. Drugod po svetu se raje ogradijo in zaprejo vase. To ni ne v na\u0161i naravi ne v na\u0161em interesu.<\/p>\n
\u0160e en izziv je razpolo\u017eenje proti EU. Kaj so po va\u0161em mnenju razlogi za vzpon tega razpolo\u017eenja? Nedavno ste rekli, da bi morali evropski politiki nasprotovati stali\u0161\u010dem protievropskih populistov, namesto da jih ponavljajo z razli\u010dnimi odtenki. Kaj pa Evropska komisija, ki je tar\u010da kritik, da je preve\u010d osredoto\u010dena nase in da nima stika z realnostjo? A ne menite, da je tudi komisija odgovorna za to in da bi lahko storili ve\u010d, da to prepre\u010dite?<\/b><\/p>\n
Poslu\u0161ati moramo glasove, ki niso zadovoljni s stanjem na\u0161e unije. In odzvati se moramo, \u010de \u017eelimo obnoviti zaupanje. Govorijo nam, da moramo ravnati druga\u010de. Od za\u010detka te komisije se lotevamo stvari druga\u010de. Ogromno sem napravil za to, da se napravi konec zgre\u0161enemu refleksu te\u017enje po regulaciji in vpletanja v vsak vidik \u017eivljenja ljudi. Regulacija splakovanja strani\u0161\u010d ni stvar komisije. Z umikom na stotine predlogov in s predstavitvijo le 23 pobud na leto namesto to\u010de 130 pobud kot v preteklih letih, se namesto tega osredoto\u010damo na velike stvari, ki so pomembne za dr\u017eavljane.<\/p>\n
Ta druga\u010den pristop in manj vpletanja ne pomeni, da posnemamo populiste. Populisti \u0161irijo slogane, a ne ponujajo re\u0161itev. Mi moramo storiti to\u010dno nasprotno. \u010ce jih posku\u0161a\u0161 posnemati, bodo ljudje prepoznali poceni ponaredek in vseeno glasovali za izvirnik.<\/p>\n
V Sloveniji je vse ve\u010d nezadovoljstva s komisijo in EU, tudi zaradi vpra\u0161anj, kot sta teran ter nadzor na meji med Slovenijo in Avstrijo. Slovenci so bili vselej zelo proevropski, a zdaj se zdi, da izgubljajo vero v EU in v komisijo, ki so jo v preteklosti videli kot zaveznico majhnih dr\u017eav. Poleg tega politiki obi\u010dajno niso izkori\u0161\u010dali Bruslja za de\u017eurnega krivca, kar v nekaterih prestolnicah redno po\u010dnejo. Tudi strank, ki bi bile izrazito proti EU, v preteklosti ni bilo. Toda vse to se spreminja. Kaj menite o teh spremembah?<\/b><\/p>\n
To se mi zdi \u017ealosten trend, a ne edinstven. Ljudje na primer \u0161e bolj izgubljajo zaupanje v nacionalne vlade kot v evropske institucije. To je delno zaradi tega, ker so koristi globalizacije med prebivalstvom razdeljene neenakomerno, tako da so nekateri zapostavljeni in zaradi tega vse bolj obupani.<\/p>\n
Delno pa je to tudi zaradi vrzeli med tem, kaj ljudje od Evrope pri\u010dakujejo, in med tem, kaj lahko dejansko stori. Na primer boj proti brezposelnosti mladih. Toliko vrhov je, na katerih se zave\u017eemo k ukrepanju na evropski ravni, \u010deprav so orodja, ki jih imamo na voljo, v resnici zelo majhna in imajo zelo majhen u\u010dinek na \u0161tevilke. Ne smemo dopovedovati ljudem, da lahko EU zagotovi sonce in luno, \u010de lahko zagotovi samo teleskop.<\/p>\n
Ena od mo\u017enosti je seveda to, da nehamo obljubljati, \u010desar ne moremo uresni\u010diti. Obstaja pa tudi druga mo\u017enost – lahko se preprosto odlo\u010dimo, da se bomo skupaj osredoto\u010dili na tistih nekaj stvari, ki jih ljudje od nas pri\u010dakujejo, ter zagotovimo u\u010dinkovite in hitre re\u0161itve. Ob tem vselej pomislim na proizvajalce avtomobilov, ki so uporabljali “odklopne naprave” in goljufali potro\u0161nike. Dr\u017eavljani pri\u010dakujejo odlo\u010dno evropsko ukrepanje in kaznovanje goljufivih podjetij. V resnici pa lahko storimo le to, da po\u0161ljemo pismo z mo\u010dnim sporo\u010dilom. Prihodnost Evrope 27 \u010dlanic je v na\u0161ih rokah. \u010ce \u017eelimo spremembe, moramo to povedati zdaj.<\/p>\n
Pravite, da na obisku v Sloveniji ne boste ure in ure razpravljali o vinu. Toda vpra\u0161anje terana po mnenju mnogih Slovencev ponazarja, kar je narobe v EU. Spro\u017ea jezo, ker imajo mnogi Slovenci ob\u010dutek, da niso obravnavani po\u0161teno. Res verjamete, da je delegirani akt pravi na\u010din za re\u0161itev politi\u010dno ob\u010dutljivega vpra\u0161anja, kot je teran?<\/b><\/p>\n
Slovenija proizvaja \u010dudovito, okusno vino z imenom teran in EU odlo\u010dno zagotavlja za\u0161\u010dito njene izklju\u010dne pravice, da to po\u010dne. Zdi se mi, da to v javnem prostoru ni bilo dovoljkrat izpostavljeno oziroma ustrezno prikazano. Hrva\u0161ka ni nikoli prosila za dovoljenje, da imenuje svoje vino teran, in komisija \u010desa takega ne bi nikoli odobrila.<\/p>\n
Strogo omejena izjema, o kateri se zdaj razpravlja, bi omogo\u010dila enemu samemu hrva\u0161kemu vinu, ki \u017ee ima svoje ime in svojo za\u0161\u010dito porekla, da vklju\u010duje tudi omembo sorte grozdja. Gre za enako vrsto izjeme, kot je tista, ki Sloveniji omogo\u010da uporabo imena francoskega burgundca pri opredelitvi sorte grozdja.<\/p>\n
Izvajanje tak\u0161ne izjeme bo strogo nadzorovano in bo na koncu dejansko bolje za\u0161\u010ditilo slovenske proizvajalce vina.<\/p>\n
\u0160e eno ob\u010dutljivo vpra\u0161anje – podalj\u0161evanje nadzora na meji med Avstrijo in Slovenijo. Slovenija trdi, da ni nikakr\u0161nega razloga zanj, saj je opravila doma\u010do nalogo na svoji zunanji schengenski meji. Zakaj vztrajate pri podalj\u0161evanju, \u010de skoraj ni nezakonitih prehodov te meje in \u010de je zahodnobalkanska pot zaprta (\u0161tevilo nezakonitih prehodov je padlo za 98 odstotkov, lahko preberemo v malte\u0161ki izjavi)? Nem\u010dija in Avstrija napovedujeta ohranitev nadzora tudi po maju, ko se izte\u010de sedaj veljavni nadzor. Kako vidite prihodnost schengna? Kje bo Slovenija, v schengenskem jedru ali zunaj njega?<\/b><\/p>\n
Moram re\u010di, da delno delim skrbi Slovenije glede tega. Schengen je eden najbolj oprijemljivih in lepih dose\u017ekov na\u0161e unije. Ko sem bil mlaj\u0161i, sem lahko pre\u017eivel tudi dve uri na meji na poti v Trier, s schengnom je to stvar preteklosti. Danes pre\u010dkam celino, tako kot pre\u010dkam svojo domovino, veliko vojvodstvo. Osebno sem zelo zavezan ohranitvi tega \u010dudovitega dose\u017eka in komisija trdo dela, da bi se \u010dim prej vrnili k normalnemu delovanju schengna brez notranjega nadzora.<\/p>\n
A del za\u0161\u010dite schengna je tudi zagotavljanje, da ni enostranskih nacionalnih ukrepov. Dokler \u0161e vedno obstajajo pomanjkljivosti na zunanji meji, lahko nekatere dr\u017eave upravi\u010dijo omejen notranji nadzor, tako je to pravno mogo\u010de. Pri tem \u017eelim poudariti, da lahko \u010dlanice izberejo policijske kontrole na obmejnem obmo\u010dju namesto polnega nadzora meje. Upam, da bo Slovenija govorila z Avstrijo za zagotovitev ustrezne intenzivnosti nadzora.<\/p>\n
\u0160e eno vpra\u0161anje je zelo pomembno za Slovenijo – arbitra\u017eni dogovor o meji s Hrva\u0161ko. V pri\u010dakovanju skoraj\u0161nje odlo\u010ditve arbitra\u017enega sodi\u0161\u010da se napetost v Sloveniji in na Hrva\u0161kem stopnjuje. Kak\u0161en odziv pri\u010dakujete od obeh dr\u017eav po odlo\u010ditvi? Vas skrbi morebitno zaostrovanje odnosov med dr\u017eavama?<\/b><\/p>\n
Vselej, ko se pojavijo napetosti, zagovarjam dialog. Zato komisija podpira arbitra\u017eni proces, ki je v interesu pravne gotovosti za obe strani ter v interesu gladkega in u\u010dinkovitega izvajanja zakonodaje EU. Hrva\u0161ka je prostovoljno sklenila sporazum s Slovenijo, ki \u0161e vedno velja. Upam, da bosta obe strani popolnoma in brezpogojno spo\u0161tovali odlo\u010ditev sodi\u0161\u010da, ko bo ta sprejeta.<\/p>\n
Veliko je ugibanj o va\u0161em polo\u017eaju, da boste morda od\u0161li pred\u010dasno. Sami trdite, da boste ostali do konca mandata. Kako razumete ta ugibanja, kaj je v ozadju?<\/b><\/p>\n
Redno me presene\u010da, kako se zgodi, da nekatere stvari vseskozi ponavljam, a nato nenadoma postanejo novica, ko jih izre\u010dem v drugem jeziku ali za drug medij. \u017de pred za\u010detkom mandata sem jasno povedal, da bom opravil samo en mandat. Za mano je \u017ee dolga kariera v nacionalni in evropski politiki. Raje sem svoboden pri tem, da lahko ustrezno opravljam svoje delo, ne da bi ljudje ugibali, ali po\u010dnem to in ono zgolj zato, da bi bil znova izvoljen. Nekateri ljudje so pozabili, da sem to \u017ee ves \u010das govoril, in so mislili, da je to novica! Nekateri ljudje si morda tudi \u017eelijo, da bi odstopil pred\u010dasno, a nimajo te sre\u010de. Tukaj sem in tukaj bom ostal do 31. oktobra 2019.<\/p>\n
Kot eden od starost med politiki v Evropi poznate EU bolje kot velika ve\u010dina ljudi, zato je va\u0161a napoved verjetno ena najbolj verodostojnih – kako vidite EU \u010dez 60 let?<\/b><\/p>\n
\u010cez 60 let bo imela EU po mojem mnenju ve\u010d kot 27 \u010dlanic. Stabilizacijski in reformni u\u010dinek EU na Zahodni Balkan bo do takrat obrodil sadove. \u0160e vedno bo to EU, a morala bo imeti druga\u010dno arhitekturo kot danes. Osebno verjamem, da bi morala ta \u0161e vedno temeljiti na metodi skupnosti, za zagotovitev enake obravnave \u010dlanic. A sem \u017ee rekel preve\u010d. Svoje prve misli in upe o zdru\u017eeni EU 27 bom delil z vami septembra v govoru o stanju unije. Zdaj \u017eelim poslu\u0161ati. Kje pa vi vidite EU \u010dez 60 let?<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Slovenija je ena najmanj\u0161ih \u010dlanic EU, a utele\u0161a bistvo Evrope. Slovenijo vidim kot gonilno silo sprememb v EU 27 \u010dlanic, je poudaril predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker v pisnem intervjuju za STA pred obiskom v Sloveniji. Slovenija ni po naklju\u010dju prva \u010dlanica unije, kjer \u017eeli razpravljati o novih predlogih za razvoj EU 27.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":218639,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1910,5667,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n