Februarja in marca 1987 je po Sloveniji in vsej Jugoslaviji vrelo, iz\u0161la je namre\u010d 57. \u0161tevilka Nove revije s Prispevki za slovenski nacionalni program. To ni bil prvi poskus re\u0161evanja slovenskega nacionalnega vpra\u0161anja, je pa bil najbolj celovit. V njem je \u0161estnajst razli\u010dno profiliranih intelektualcev, vsi pa z velikim dru\u017ebenim ugledom (Tine Hribar, Ivan Urban\u010di\u010d, Dimitrij Rupel, Spomenka Hribar, Veljko Namor\u0161, Alenka Goljev\u0161\u010dek, Jo\u017ee Pu\u010dnik, Gregor Tomc, France Bu\u010dar, Peter Jambrek, Janez Jerov\u0161ek, Veljko Rus, Marjan Ro\u017eanc, Jo\u017ee Snoj, Drago Jan\u010dar in Niko Grafenauer), ponudilo, v zelo razli\u010dnih prispevkih, poglobljeno analizo polo\u017eaja slovenskega naroda v Jugoslaviji in mogo\u010de izhode. Omenjali so zamenjavo totalitarnega partijskega re\u017eima z demokracijo, odcepitev, osamosvojitev\u00a0… Skratka, sporo\u010dilo se je glasilo, da je bistveno, kaj Slovenci po\u010dnemo sami s seboj. Partijski oblasti je za nelagodje in jezo zado\u0161\u010dal \u017ee sam (pod)naslov, oznanjajo\u010d, da je pobudo za re\u0161evanje slovenskega nacionalnega vpra\u0161anja vzela v roke intelektualna opozicija in da prihaja odjuga oziroma slovenska pomlad. Ko je v zraku obvisela bojazen pred pogromom Nove revije, mi je, neuradno seveda, eden od \u010dlanov tedanjega CK ZKS, najvi\u0161jega organa slovenske komunisti\u010dne partije, edine tedaj dovoljene stranke, pod vodstvom Milana Ku\u010dana, dejal: “Na Ku\u010dana stari komunisti\u010dni \u0161efi pritiskajo, naj ukrepa s trdo roko, a mi, mlaj\u0161i sodelavci okrog njega, se no\u010demo tako zapisati v zgodovino. Ti pa se tudi mora\u0161 zavedati, da bomo komunisti na oblasti vsaj \u0161e kak\u0161nih 30 let.” Pod nadzorom Udbe To seveda ni bil prvi spor te revije “za mi\u0161ljenje in pesni\u0161tvo” s slovensko komunisti\u010dno oblastjo, previdno love\u010do ravnote\u017eje med beograjskimi centralisti\u010dnimi oziroma velikosrbskimi te\u017enjami (samo nekaj mesecev pred 57. \u0161tevilko Nove revije je iz\u0161el v Beogradu zloglasni memorandum Srbske akademije znanosti in umetnosti), starimi komunisti\u010dnimi trdorokci in slovensko javnostjo, ki se je, tudi po zaslugi Nov<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Februarja in marca 1987 je po Sloveniji in vsej Jugoslaviji vrelo, iz\u0161la je namre\u010d 57. \u0161tevilka Nove revije s Prispevki za slovenski nacionalni program. To ni bil prvi poskus re\u0161evanja slovenskega nacionalnega vpra\u0161anja, je pa bil najbolj celovit. V njem je \u0161estnajst razli\u010dno profiliranih intelektualcev, vsi pa z velikim dru\u017ebenim ugledom (Tine Hribar, Ivan Urban\u010di\u010d, Dimitrij Rupel, Spomenka Hribar, Veljko Namor\u0161, Alenka Goljev\u0161\u010dek, Jo\u017ee Pu\u010dnik, Gregor Tomc, France Bu\u010dar, Peter Jambrek, Janez Jerov\u0161ek, Veljko Rus, Marjan Ro\u017eanc, Jo\u017ee Snoj, Drago Jan\u010dar in Niko Grafenauer), ponudilo, v zelo razli\u010dnih prispevkih, poglobljeno analizo polo\u017eaja slovenskega naroda v Jugoslaviji in mogo\u010de izhode. Omenjali so zamenjavo totalitarnega partijskega re\u017eima z demokracijo, odcepitev, osamosvojitev\u00a0… Skratka, sporo\u010dilo se je glasilo, da je bistveno, kaj Slovenci po\u010dnemo sami s seboj. Partijski oblasti je za nelagodje in jezo zado\u0161\u010dal \u017ee sam (pod)naslov, oznanjajo\u010d, da je pobudo za re\u0161evanje slovenskega nacionalnega vpra\u0161anja vzela v roke intelektualna opozicija in da prihaja odjuga oziroma slovenska pomlad. Ko je v zraku obvisela bojazen pred pogromom Nove revije, mi je, neuradno seveda, eden od \u010dlanov tedanjega CK ZKS, najvi\u0161jega organa slovenske komunisti\u010dne partije, edine tedaj dovoljene stranke, pod vodstvom Milana Ku\u010dana, dejal: “Na Ku\u010dana stari komunisti\u010dni \u0161efi pritiskajo, naj ukrepa s trdo roko, a mi, mlaj\u0161i sodelavci okrog njega, se no\u010demo tako zapisati v zgodovino. Ti pa se tudi mora\u0161 zavedati, da bomo komunisti na oblasti vsaj \u0161e kak\u0161nih 30 let.” Pod nadzorom Udbe To seveda ni bil prvi spor te revije “za mi\u0161ljenje in pesni\u0161tvo” s slovensko komunisti\u010dno oblastjo, previdno love\u010do ravnote\u017eje med beograjskimi centralisti\u010dnimi oziroma velikosrbskimi te\u017enjami (samo nekaj mesecev pred 57. \u0161tevilko Nove revije je iz\u0161el v Beogradu zloglasni memorandum Srbske akademije znanosti in umetnosti), starimi komunisti\u010dnimi trdorokci in slovensko javnostjo, ki se je, tudi po zaslugi Nov<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n