Jan Haverkamp je Greenpeaceov strokovnjak za jedrsko energijo, ki \u017ee desetletja spremlja svetovno jedrsko sceno, bil je v domala vseh evropskih nuklearkah, a je predvsem specialist za vzhodnoevropske nuklearke. A razlik med vzhodom in zahodom, ko govorimo o podalj\u0161anju njihovega obratovanja, ni, pravi. Slovenska agencija za okolje je odlo\u010dila, da za podalj\u0161anje obratovalne dobe nuklearke v Kr\u0161kem ni treba vnovi\u010d oceniti vplivov, ki bi jih ta imela na okolje in ljudi. Kak\u0161na je praksa v drugih evropskih dr\u017eavah? “Slovenska okoljska agencija ne zahteva vnovi\u010dne presoje vplivov na okolje in temu bomo nasprotovali, saj gre za zelo veliko spremembo. Ljudem se je govorilo, da bodo izpostavljeni tveganju jedrske nesre\u010de za 40 let, kar naenkrat pa bo ta doba prese\u017eena za 50 odstotkov. To se je \u017ee zgodilo v Ukrajini, tam je za reaktor v jedrski elektrarni Rivne agencija prav tako odlo\u010dila, da nova ocena vplivov ni potrebna. O primeru je razsojala komisija za implementacije Espoo konvencije in Ukrajina je izgubila. Argumentacija komisije, uporabljena v primeru Rivne, je bila dobra, saj je odlo\u010dila, da je presoja vplivov potrebna, tudi \u010de ni bilo fizi\u010dnih sprememb v elektrarni, kar sicer ni \u010disto enako primeru v Kr\u0161kem, kjer so bile nadgradnje opravljene. A drugi argumenti komisije ka\u017eejo, da \u017ee osnovna odlo\u010ditev, da se podalj\u0161a obratovalna doba za 20 let, spro\u017ei Espoo. Enake te\u017eave se v tem trenutku pojavljajo na Nizozemskem, Finskem, v Belgiji, \u0160paniji, Ukrajini in na \u010ce\u0161kem. V Belgiji je zadeva \u017ee pred sodi\u0161\u010dem, odlo\u010ditev naj bi bila znana jeseni. Danski primer, tega sem spro\u017eil jaz, je podoben slovenskemu in je tudi pred komisijo, in sicer zaradi Aarhu\u0161ke konvencije (zaradi odsotnosti javne razprave), saj javnost sploh ni bila vklju\u010dena v proces odlo\u010danja o podalj\u0161anju obratovalne dobe. Ta primer bo pomemben, ker bo argumentacija, ki jo bodo pripravili, veljala tudi za Slovenijo. Pri\u010dakujem, da bo na dolo\u010deni stopnji sodi\u0161\u010de ali kdo drug zahteval od slovenske okoljske age<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Jan Haverkamp je Greenpeaceov strokovnjak za jedrsko energijo, ki \u017ee desetletja spremlja svetovno jedrsko sceno, bil je v domala vseh evropskih nuklearkah, a je predvsem specialist za vzhodnoevropske nuklearke. A razlik med vzhodom in zahodom, ko govorimo o podalj\u0161anju njihovega obratovanja, ni, pravi. Slovenska agencija za okolje je odlo\u010dila, da za podalj\u0161anje obratovalne dobe nuklearke v Kr\u0161kem ni treba vnovi\u010d oceniti vplivov, ki bi jih ta imela na okolje in ljudi. Kak\u0161na je praksa v drugih evropskih dr\u017eavah? “Slovenska okoljska agencija ne zahteva vnovi\u010dne presoje vplivov na okolje in temu bomo nasprotovali, saj gre za zelo veliko spremembo. Ljudem se je govorilo, da bodo izpostavljeni tveganju jedrske nesre\u010de za 40 let, kar naenkrat pa bo ta doba prese\u017eena za 50 odstotkov. To se je \u017ee zgodilo v Ukrajini, tam je za reaktor v jedrski elektrarni Rivne agencija prav tako odlo\u010dila, da nova ocena vplivov ni potrebna. O primeru je razsojala komisija za implementacije Espoo konvencije in Ukrajina je izgubila. Argumentacija komisije, uporabljena v primeru Rivne, je bila dobra, saj je odlo\u010dila, da je presoja vplivov potrebna, tudi \u010de ni bilo fizi\u010dnih sprememb v elektrarni, kar sicer ni \u010disto enako primeru v Kr\u0161kem, kjer so bile nadgradnje opravljene. A drugi argumenti komisije ka\u017eejo, da \u017ee osnovna odlo\u010ditev, da se podalj\u0161a obratovalna doba za 20 let, spro\u017ei Espoo. Enake te\u017eave se v tem trenutku pojavljajo na Nizozemskem, Finskem, v Belgiji, \u0160paniji, Ukrajini in na \u010ce\u0161kem. V Belgiji je zadeva \u017ee pred sodi\u0161\u010dem, odlo\u010ditev naj bi bila znana jeseni. Danski primer, tega sem spro\u017eil jaz, je podoben slovenskemu in je tudi pred komisijo, in sicer zaradi Aarhu\u0161ke konvencije (zaradi odsotnosti javne razprave), saj javnost sploh ni bila vklju\u010dena v proces odlo\u010danja o podalj\u0161anju obratovalne dobe. Ta primer bo pomemben, ker bo argumentacija, ki jo bodo pripravili, veljala tudi za Slovenijo. Pri\u010dakujem, da bo na dolo\u010deni stopnji sodi\u0161\u010de ali kdo drug zahteval od slovenske okoljske age<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n