Prvi \u0161tempelj v pohodni\u0161ko knji\u017eico so stari in mladi z vseh koncev Slovenije, ki so se odpravili na pot, dobili v Vi\u0161nji Gori. Tam jih je pozdravil zlati pol\u017e, ki ga imajo Vi\u0161njegorci vklenjenega kar z verigo, da ga ne bi vnovi\u010d izgubili, kot \u017ee neko\u010d pozla\u010deno pol\u017ejo hi\u0161ico, ki jim jo je podarila kraljica Bene\u0161ke republike in celo nadomestnega pol\u017ea, ki je izginil neznano kam.<\/p>\n
Pot je nato vodila skozi stari del mesta in naprej proti vrhu pol\u017eevske planote. Ko je bil za pohodniki najte\u017eji del poti, so jih pri\u010dakali \u010dlani Turisti\u010dnega dru\u0161tva Pol\u017eevo, ki so jim postregli s \u010dajem, kuhanim vinom in pi\u0161koti. Poskrbeti so namre\u010d morali, da jim ne bi po\u0161le mo\u010di, saj je bil pred njimi \u0161e lep kos poti. Kot je za STA povedal podpredsednik dru\u0161tva Martin Flamaceta, verjamejo v rek, da se po jutru dan pozna, zato so \u017ee na prvi postojanki verjeli v uspeh dana\u0161nje prireditve, na katero so intenzivne priprave, kot je razkril, tekle kar cel mesec.<\/p>\n
Pri pripravi pohoda je sodelovalo kar 150 prostovoljcev, za pohodnike pa so poskrbeli tudi \u0161tevilni doma\u010dini, ki so pred svojimi domovi ob poti ponujali hladne in tople napitke, doma\u010da peciva in podobno. Doma\u010din iz Oslice, ki je vabil na kavo, je razkril, da jih bodo postregli verjetno okoli 200 ali 300. In pohodniki so se z veseljem ustavili in okrep\u010dali, v zahvalo pa v \u0161katlo za prostovoljne prispevke vtaknili kak evrov ali dva.<\/p>\n
Tako so dobra volja, toplo pomladansko sonce, cveto\u010di telohi, zvon\u010dki in trobentice slehernika vzpodbujali, da je vztrajal na 15-kilometrski poti, ki vodi tudi \u010dez letos prav ni\u010d zasne\u017eeno smu\u010di\u0161\u010de na Pol\u017eevem in na kateri jih nekoliko stra\u0161ijo table Obmo\u010dje medveda.<\/p>\n
Leto\u0161nji pohod je bil sicer nekoliko druga\u010den od prej\u0161njih. Obogatili so ga namre\u010d z literarnimi vsebinami. Ena takih je bil nagradni literarni kviz, ki so ga pohodniki vzeli zelo resno. Ob vsaki informativni tabli z namigi so stale skupinice prijateljev, ki so iskali re\u0161itev na uganke, zapisane na letaku, ki so ga dobili ob za\u010detku pohoda. \u010ce se je komu pri kak\u0161nem odgovoru zataknilo, so mu drugi radi prisko\u010dili na pomo\u010d ali mu pustili, da je odgovor preplonkal. “Se vidimo ob naslednji uganki,” je bilo sli\u0161ati, ko so se odpravili dalje.<\/p>\n
Kot je za STA povedala soorganizatorka Maja Lampret, je bila osrednja tema pohoda Kozlovska sodba v Vi\u0161nji Gori, saj letos obele\u017eujemo 150 let od izida te satire. Tako je bil z njo povezan tudi literarni kviz, pohodniki so si lahko spomin na to Jur\u010di\u010devo delo osve\u017eili z literarnimi tablami, za otroke so pripravili Jur\u010di\u010deve ure pravljic, na temo Jur\u010di\u010deve poti pa so lahko otroci tudi likovno ustvarjali. Medtem so za odrasle pripravili likovno razstavo Damijane Bijek in \u0161e kaj. Kot je razkrila, je bil odziv odli\u010den, vse vsebine pa polno obiskane.<\/p>\n
Da mora za vi\u0161njansko sodno bistroumnost, ki jo opisuje Kozlovska sodba v Vi\u0161nji Gori, res izvedeti cel svet, je prepri\u010dan tudi avtor sam. Tisti, ki so pri\u0161li do Muljave, kjer domuje Jur\u010di\u010d, so ga lahko namre\u010d tudi sre\u010dali. V fraku in cilindru z zna\u010dilnimi brki se je na svoj 173. rojstni dan sprehajal med njimi, STA pa je zaupal, da zgodbe nikoli ne zamrejo. “Tudi danes, ko sem pri\u0161el sem, vidim, da je zgodba \u0161e vedno pomembna. Na katerem mediju je objavljena, ali je to knjiga, internet ali kaj drugega, pa postaja \u010dedalje manj pomembno,” je ugotavljal Jur\u010di\u010d.<\/p>\n
Igor Adami\u010d, ki ga uprizarja, pa je priznal, da je na Muljavi Jur\u010di\u010d res \u0161e kako \u017eiv. “Cel kraj diha z Jur\u010di\u010dem, ne znamo si predstavljati, kaj bi bilo brez njega, tu je muzej, rojstna hi\u0161a, spomenik, vsako leto se mu poklonimo s posebno prireditvijo, \u017ee vrsto let pa njegova dela uprizarjamo tudi v letnem gledali\u0161\u010du,” je na\u0161tel in razkril, da bo letos na vrsti Tihotapec.<\/p>\n
Pohodniki so se lahko na nekoliko spremenjeni poti seznanili s turisti\u010dnimi zanimivostmi ob\u010dine Ivan\u010dna Gorica, pot z Muljave pa so lahko podalj\u0161ali do vasi Krka in Kr\u0161ke jame.<\/p>\n
Da je bil dana\u0161nji pohod “najbolj\u0161i pokazatelj, kako lahko s sodelovanjem in povezovanjem ve\u010djega \u0161tevila ljudi pripravi\u0161 res lepo prireditev, ki bo gotovo imela posledice tudi za obisk ob\u010dine v prihodnje”, pa je za STA ocenil \u017eupan Ob\u010dine Ivan\u010dna Gorica Du\u0161an Strnad. Poudaril je, da v ob\u010dini in tudi sam kot \u017eupan gradijo na sodelovanju in povezovanju.<\/p>\n
“To niso le prazne besede, to dokazujemo na vsakem koraku. In v zadnjih \u0161estih letih se je ob\u010dina krepko povzpela na lestvici razvitosti slovenskih ob\u010din, tudi po zaslugi ljudi, ki so pripravljeni \u017ertvovati del svojega \u010dasa za skupno dobro. Takih je v ob\u010dini Ivan\u010dna Gorica \u0161e veliko, uspevajo nam majhni \u010dude\u017ei,” je bil ponosen ob dana\u0161nji prireditvi.<\/p>\n
Ob tem je spomnil tudi na pomen Jur\u010di\u010da za slovenski narod in hudomu\u0161no pripomnil, da je bil Jur\u010di\u010d ne le pisatelj, pa\u010d pa tudi politik – v najbolj\u0161em pomenu besede.<\/p>\n
Jur\u010di\u010d se je rodil na Muljavi na Dolenjskem, njegov o\u010de pa je pri\u0161el iz Jablanc pri Kostanjevici na Krki. Jur\u010di\u010deva doma\u010dija na Muljavi je obnovljena in sodi med spomenike slovenskega kme\u010dkega stavbarstva, tamkaj\u0161nje Kulturno dru\u0161tvo Josip Jur\u010di\u010d pa v letnem gledali\u0161\u010du ob njej vsako leto uprizarja Jur\u010di\u010deva dela.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Davi \u017ee zarana se je ve\u010d tiso\u010d pohodnikov – na\u0161teli so jih kar 5555 – podalo po sledeh pisatelja Josipa Jur\u010di\u010da. S soncem obsijano pot od Vi\u0161nje Gore do Muljave je ve\u010dina premagala v kakih treh urah. Seveda z obveznimi postanki pri doma\u010dinih, ki so jih med potjo vzpodbujali in jim nudili krep\u010dilo, da ni zmanjkalo energije.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":220409,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n