Ko se je Leni Riefenstahl igranja v filmu naveli\u010dala, je sedla na drugo stran, med re\u017eiserje. \u017de \u010dez nekaj let je veljala za najbolj\u0161o re\u017eiserko na svetu. Ne le v svojem \u010dasu, med najbolj\u0161e filmske ustvarjalce jo \u0161e danes pri\u0161tevajo vsi filmski strokovnjaki. Pozneje se je lotila fotografije, s svojim ciklom o Nubah je \u0161okirala svet in pobrala vse nagrade tudi na tem podro\u010dju. In kot da ji \u0161tirje triumfi na \u0161tirih razli\u010dnih podro\u010djih \u0161e ne bi bili dovolj – stara \u017ee krepko \u010dez sedemdeset let, je naredila potaplja\u0161ki te\u010daj in se lotila \u0161e re\u017eije podvodnih dokumentarcev. Je sploh treba povedati, da je znova osupnila? Do\u017eivela je sto let, umrla je 8. septembra 2003. Bila je najbolj slavljena in hkrati najbolj osovra\u017eena umetnica v zgodovini. \u0160e bolj kot po njenem delu jo namre\u010d poznamo po prijateljstvu z Adolfom Hitlerjem. Leni Riefenstahl je bila tudi nacisti\u010dna re\u017eiserka, tista, ki je bolno ideologijo s svojimi \u010dudovitimi slikami ponesla v nebo. In pred tem dejstvom se ni mogla skriti vse do svoje smrti. Leni (Helene Amalie Riefenstahl) se je rodila leta 1902 v revni delavski \u010detrti Wedding v Berlinu, na prelomu stoletij z naskokom v najbolj \u017eivem mestu na svetu. Berlin je imel takrat dva milijona prebivalcev in je bil zelo zanimivo mesto. Tam si na\u0161el vse – od strahovite rev\u0161\u010dine v predelih, kjer je odra\u0161\u010dala mala Leni, do bli\u0161\u010da, ki smo ga spoznali nekaj desetletij pozneje. Berlin je prvi\u010d resni\u010dno za\u017eivel pod taktirko \u017eeleznega kanclerja Otta von Bismarcka, pozneje \u0161e bolj pod vodstvom Viljema II., zadnjega nem\u0161kega cesarja. Rekli so mu tudi najhitreje rasto\u010de mesto na svetu – \u0161tevilo prebivalcev v sredi\u0161\u010du drugega rajha se je v slabem desetletju podvojilo (z dveh na \u0161tiri milijone). Berlinski pogled je bil zazrt v prihodnost, nobeno mesto ni modernosti \u010dastilo tako kot Berlin. Tam je bilo dovoljeno vse. In prav zato je ljudi vseh narodnosti, ras in veroizpovedi tako vleklo v “Atene na Spreeju”. Deklica Leni je sanjarila o uspehu. Trde \u017eivljenjske razmere so izklesa<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ko se je Leni Riefenstahl igranja v filmu naveli\u010dala, je sedla na drugo stran, med re\u017eiserje. \u017de \u010dez nekaj let je veljala za najbolj\u0161o re\u017eiserko na svetu. Ne le v svojem \u010dasu, med najbolj\u0161e filmske ustvarjalce jo \u0161e danes pri\u0161tevajo vsi filmski strokovnjaki. Pozneje se je lotila fotografije, s svojim ciklom o Nubah je \u0161okirala svet in pobrala vse nagrade tudi na tem podro\u010dju. In kot da ji \u0161tirje triumfi na \u0161tirih razli\u010dnih podro\u010djih \u0161e ne bi bili dovolj – stara \u017ee krepko \u010dez sedemdeset let, je naredila potaplja\u0161ki te\u010daj in se lotila \u0161e re\u017eije podvodnih dokumentarcev. Je sploh treba povedati, da je znova osupnila? Do\u017eivela je sto let, umrla je 8. septembra 2003. Bila je najbolj slavljena in hkrati najbolj osovra\u017eena umetnica v zgodovini. \u0160e bolj kot po njenem delu jo namre\u010d poznamo po prijateljstvu z Adolfom Hitlerjem. Leni Riefenstahl je bila tudi nacisti\u010dna re\u017eiserka, tista, ki je bolno ideologijo s svojimi \u010dudovitimi slikami ponesla v nebo. In pred tem dejstvom se ni mogla skriti vse do svoje smrti. Leni (Helene Amalie Riefenstahl) se je rodila leta 1902 v revni delavski \u010detrti Wedding v Berlinu, na prelomu stoletij z naskokom v najbolj \u017eivem mestu na svetu. Berlin je imel takrat dva milijona prebivalcev in je bil zelo zanimivo mesto. Tam si na\u0161el vse – od strahovite rev\u0161\u010dine v predelih, kjer je odra\u0161\u010dala mala Leni, do bli\u0161\u010da, ki smo ga spoznali nekaj desetletij pozneje. Berlin je prvi\u010d resni\u010dno za\u017eivel pod taktirko \u017eeleznega kanclerja Otta von Bismarcka, pozneje \u0161e bolj pod vodstvom Viljema II., zadnjega nem\u0161kega cesarja. Rekli so mu tudi najhitreje rasto\u010de mesto na svetu – \u0161tevilo prebivalcev v sredi\u0161\u010du drugega rajha se je v slabem desetletju podvojilo (z dveh na \u0161tiri milijone). Berlinski pogled je bil zazrt v prihodnost, nobeno mesto ni modernosti \u010dastilo tako kot Berlin. Tam je bilo dovoljeno vse. In prav zato je ljudi vseh narodnosti, ras in veroizpovedi tako vleklo v “Atene na Spreeju”. Deklica Leni je sanjarila o uspehu. Trde \u017eivljenjske razmere so izklesa<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n